Islamisti v Egiptu ob obletnici odstavitve Mursija pozivajo k »dnevu jeze«

Policija je v pripravljenosti tudi zaradi morebitnih napadov skrajnežev, še posebej po incidentu, ki se je pripetil ponoči. Na jugu Kaira je namreč umrl moški, ki je očitno pripravljal eksploziv.

Manjšo bombo je v nekem avtomobilu blizu vojaškega poslopja v Kairu razneslo tudi v sredo, v ponedeljek pa sta pred predsedniško palačo umrla dva policista, ki sta skušala deaktivirati bombo.

Med današnjimi izgredi je v Kairu umrla ena oseba. Po poročanju egiptovskih medijev, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, je bila ustreljena v bližini piramid na obrobju Kaira. Kdo je streljal, še ni znano.

Policija je sicer danes uporabila solzivec, da bi preprečila proteste več deset Mursijevih privržencev.

Mursija je pred letom dni strmoglavil sedanji predsednik, nekdanji general Abdel Fatah al Sisi. Odstavitvi je sledilo nasilno zatrtje Mursijevih privržencev, Muslimansko bratovščino, iz katere je nekdanji predsednik izšel, pa so kot teroristično organizacijo prepovedali.

Kot ocenjuje AFP, bodo protesti, ki jih je napovedalo zavezništvo pod vodstvom bratovščine, pokazali, kolikšna je še moč islamistov. Ti kljub obširnemu zatrtju skupaj z nekaterimi zavezniki vztrajajo pri nadaljevanju protestov in upajo, da bodo z njimi Sisiju onemogočili vladanje državi.

Od odstavitve Mursija je v nasilju umrlo najmanj 1400 ljudi, več kot 15.000 pa so oblasti zaprle. Med njimi je tudi vrhovni voditelj bratovščine Mohamed Badie, ki so ga na hitrem množičnem procesu obsodili na smrt. Na zatožni klopi je v več primerih tudi Mursi, ki je bil sicer prvi demokratično izvoljen predsednik v zgodovini Egipta in tudi prvi, ki ni izhajal iz vojske.

V odgovor na nasilno ravnanje oblasti so v minulem letu množico napadov izvedli tudi skrajneži, pri čemer je bilo ubitih več sto policistov in vojakov, predvsem na Sinaju. Oblasti krivdo za napade ves čas pripisujejo bratovščini, ta pa odgovornost zanika.

Po ocenah organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International porast samovoljnih aretacij, priporov ter primerov mučenja in smrti pod policijskim varstvom dokazuje, da je prišlo v Egiptu od strmoglavljenja Mursija pred letom dni do hudega poslabšanja človekovih pravic.

Represija je poleg tega še dodatno razklala Egipt, ki je s 86 milijoni prebivalcev najbolj poseljena arabska država na svetu, je pa tudi regionalna velesila.