Revija Reporter
Svet

Investigate Europe: Rusija je vsaj do leta 2020 kljub embargu še naprej kupovala orožje EU

STA

18. mar. 2022 15:51 Osveženo: 15:56 / 18. 3. 2022

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Profimedia

Rusija je vsaj do leta 2020 kljub embargu še naprej kupovala orožje EU. Deset držav članic je v Rusijo izvozilo za 346 milijonov evrov vojaške opreme, kažejo podatki, ki jih je analiziral center za raziskovalno novinarstvo Investigate Europe. Nekaj od tega orožja bi lahko Rusija uporabljala v invaziji na Ukrajino.

Kljub embargu o prepovedi prodaje orožja Rusiji, ki ga je EU uvedla leta 2014 po nezakoniti ruski priključitvi polotoka Krim, je vsaj deset članic EU med letoma 2015 in 2020 v Rusijo izvozilo za skupaj 346 milijonov evrov orožja, ugotavlja Investigate Europe (IE), ki se sklicuje na podatke uradnih registrov izvoza orožja iz sedemindvajseterice.

EU je enotna v obsodbi ruske agresije na Ukrajino. Vendar je bil pred dobrim letom ruski predsednik Vladimir Putin z svojo vojsko še vedno pomembna stranka evropske orožarske industrije, piše IE na spletni strani. Po podatkih delovne skupine Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), ki so jih analizirali, je namreč tretjina držav članic EU izvažala orožje v Rusijo, pri tem pa so uporabile pravno vrzel v predpisih unije.

Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Finska, Slovaška in Španija so - v različnem obsegu - Rusiji prodale "vojaško opremo", ugotavlja IE. Pri tem poudarja, da je izraz "vojaška oprema" širok in lahko vključuje rakete, bombe, torpeda, puške in rakete, kopenska vozila in ladje.

Na vrhu seznama evropskih izvoznikov orožja je Francija, ki je prodala za 152 milijonov evrov vojaške opreme. Analiza IE je pokazala, da je Francija izvozila 44 odstotkov vsega evropskega orožja v Rusijo.

Francija je od leta 2015 izdala dovoljenja za izvoz vojaške opreme, ki spada v kategorijo "bomb, raket, torpedov, raket, eksplozivnih nabojev", orožja, ki je neposredno smrtonosno, pa tudi "opremo za fotografiranje in letala z njihovimi komponentami".

Francoski izvoz vključuje tudi "termične kamere za več kot tisoč ruskih tankov, pa tudi navigacijske sisteme in infrardeče detektorje za bojna letala in bojne helikopterje". Kremelj je te kupil od podjetij Safran in Thales, katerih glavni delničar je francoska država. To opremo je zdaj mogoče najti na krovu kopenskih vozil, letal in helikopterjev, ki delujejo na ukrajinski fronti, opozarja IE.

Nemčija je po podatkih, ki jih je zbral IE, v Rusijo izvozila za 121,8 milijona evrov vojaške opreme, kar je 35 odstotkov vsega izvoza orožja EU v Rusijo. V glavnem gre za ladje ledolomilke, pa tudi puške in "posebna zaščitna" vozila.

Na tretjem mestu je Italija, ki je med letoma 2015 in 2020 Rusiji prodala za 22,5 milijona evrov vojaške opreme, ugotavlja IE. Preiskava IE je pokazala, da je bila prva velika pogodba podpisana leta 2015, ko je vlada takratnega premierja Mattea Renzija italijansko podjetje Iveco pooblastila za prodajo kopenskih vozil v vrednosti 25 milijonov evrov v Rusijo.

Češka je, kot navaja IE, med letoma 2015 in 2019 vsako leto izvažala letala, manjše brezpilotne letalnike, letalske motorje in letalsko opremo.

Avstrija je v Rusijo še naprej vsako leto izvažala vojaško opremo, gladkocevno orožje kalibra manj kot 20 mm, drugo orožje in avtomatsko orožje kalibra 12,7 mm ter "naprave za nastavitev streliva in vžigalnikov ter posebej zasnovanih komponent".

Investigate Europe je vseevropski projekt za raziskovalno novinarstvo, ki ga vodi devet novinarjev iz več evropskih držav. Njihova metoda dela je, da hkrati raziskujejo vprašanja, delijo vse informacije in navzkrižno preverijo dejstva in potencialno nacionalno pristranskost.