Kot so sporočili iz Ifa, je struktura kvalificiranosti beguncev iz Sirije, Iraka, Nigerije in Afganistana verjetno slaba. Čeprav so večinoma mlajši od demografskega povprečja, je nekaj, tako Ifo, vseeno jasno - niso dobro pripravljeni za nemški trg dela.

Nemčija bo morala zato verjetno poleg učenja jezika poskrbeti še za dodatna usposabljanja. Veliko beguncev bo ostalo v Nemčiji, zato bodo morali kar najhitreje najti službe, da ne bi postali dolgoročno breme na plečih nemških davkoplačevalcev.

Ob tem obstaja strah, da jih veliko ne bo moglo dobiti zaposlitve z minimalno urno postavko 8,5 evra, saj je njihova produktivnost enostavno prenizka. Zato bi veljalo razmisliti o nižanju minimalne plače, da bi preprečili porast brezposelnosti.

V Ifu opozarjajo še, da bi bilo zelo slabo zvišati izplačila v sistemu socialnih transferjev, znanim kot Hartz IV, saj bi to lahko vodilo do tega, da begunci ne bi iskali služb in bi predstavljali dodatno fiskalno breme.

Po oceni Ifa tudi v primeru sprostitve minimalne plače in nespremenjenih izplačil Hartz IV begunci ob takojšnji integraciji v trg dela na nemško gospodarstvo ne bi imeli pozitivnega učinka.

Čeprav obstajajo nekatere prednosti za trg dela, pa te ne odtehtajo večje brezposelnosti in čistih izplačil beguncem, še omeni Ifo.