V Slovenijo manj migrantov, a priseljenski val na Balkanu se krepi
22. sep. 2015 18:34 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017


Število prihodov beguncev v Slovenijo se je v zadnjih dveh dneh precej zmanjšalo, tisti, ki so bili v Sloveniji, pa so večinoma že odšli v Avstrijo. Po informacijah notranjega ministrstva naj bi se val beguncev na Balkanu krepil.
Nastanitveni centri, ki jih je za migrante vzpostavila Slovenija, so praktično prazni. Dopoldne je bilo namreč v Sloveniji še 411 migrantov, vendar je malo pred 14. uro 399 migrantov, ki so bili nastanjeni na sejmišču v Gornji Radgoni, center zapustilo in odšlo proti Avstriji. Enako je naredila večina beguncev, nastanjenih v Celju in Mariboru.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, se je število prihodov precej zmanjšalo. Tu pa tam kakšen posameznik po njegovih besedah še pride, takšnih skupin kot v preteklih dneh pa ni več. Slednje dokazuje tudi dogajanje na mejnima prehodoma Rigonce in Obrežje, kjer je mirno.
Po navedbah Šefica vsi operativni štabi kljub temu še delujejo in niso prekinili z delom. Danes je tako za opravljanje varnostnih nalog angažirano približno toliko policistov kot v ponedeljek. Minimalno so sprostili le posebno policijsko enoto.
Po besedah Šefica Slovenija v naslednjih dneh pričakuje večjo intenzivnost prihodov. Država ima namreč informacije, da je večje število migrantov na poti prek Srbije proti Hrvaški.
To po njegovih besedah utegne ponovno vplivati tudi na samo Slovenijo, pri čemer je vse odvisno od tega, katero pot bodo migranti izbrali. V zadnjih dneh je sicer v Slovenijo prišlo okoli 3600 migrantov, ki so državo stali okoli 1,5 milijona evrov.
Državni sekretar je demantiral novico v nekaterih medijih, da Slovenija tako kot Hrvaška na svoji oz. schengenski meji postavlja ograjo.
Na ukrepanje države v primeru begunske krize so se odzvali v SDS. Vinko Gorenak je ocenil, da Slovenija ni pripravljena na čas, ko bosta Nemčija in Avstrija zaprli svoje meje za migrante, hkrati pa bodo države južno od nas begunce še naprej pošiljale na sever. "Slovenija bi se morala pripraviti na oskrbo vseh, ki bodo obtičali na meji z Avstrijo, hkrati pa na hermetično zaprtje južne meje," je dejal.
Evropski poslanec (SDS/EPP) Milan Zver pa je izrazil prepričanje, da bi Slovenija morala biti zainteresirana za obvezne kvote, ker je kot država pri begunski krizi ranljiva.
Na notranje ministrstvu v zvezi z omenjenimi očitki zatrjujejo, da ima država za primer morebitnega prihoda večjega števila migrantov ustrezne načrte. "Res pa je, da v kolikor bi prišlo 40.000 ali 50.000 migrantov in bi vsi končali v Sloveniji, bi to bila izjemna zadeva in izredno težko obvladljiva, s skrajnimi napori," je dejal Šefic.
Premier Miro Cerar je medtem znova govoril po telefonu s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem o soočanju z begunsko problematiko, so sporočili iz Cerarjevega kabineta.
Kot so sporočili, sta se premierja informirala o razmerah v Sloveniji in na Hrvaškem, pri čemer je Milanović obvestil Cerarja o poostritvi nadzora na hrvaško-srbski meji.
Na Cerarjevo pobudo sta govorila tudi o tem, kako izboljšati sodelovanje med policijama, posebej na mejnem prehodu Obrežje s ciljem zagotavljanja čim boljše pretočnosti za običajni čezmejni promet.
Predsedniki enajstih evropskih držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor, so na srečanju v nemškem Erfurtu pozvali voditelje EU, naj v sredo na izrednem vrhu o begunski krizi dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede tega vprašanja.
"Mi vsi imamo željo, da se naše vlade, ki se danes in jutri sestajajo v Bruslju, dogovorijo, kako se bo Evropa konkretno lotila tega izziva," je dejal nemški predsednik Joachim Gauck, ki je gostil dvodnevno srečanje predsednikov držav skupine Arraiolos.
Tudi predsednik Pahor je voditelje EU pozval, naj tokrat za razliko od junijskega vrha dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede begunske krize. Sicer je priznal, da bo popolno soglasje težko doseči in da med voditelji obstajajo razlike, vendar pa se morajo zavedati, da je čas bistvenega pomena.
Notranji ministri EU so sicer na izrednem sestanku v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a podrobnosti dogovora za zdaj niso znane. Po neuradnih informacijah naj bi premestitev potekala v dveh fazah. Najprej naj bi premestili 66.000 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. V poznejši fazi pa naj bi znotraj unije premestili še 54.000 beguncev.
Srbija je medtem aktivirala mehanizem civilne zaščite EU, da bi lahko koristila materialno pomoč pri soočanju s pritokom beguncev, so sporočili v Bruslju. Beograd je zaprosil za pomoč v obliki postelj, vzmetnic, higienskih pripomočkov, vozil, goriva in hrane. Kot pojasnjujejo v Bruslju, Evropska komisija preko Centra za usklajevanje nujnega odziva tesno sodeluje s srbskimi oblastmi in drugimi državami, ki sodelujejo v mehanizmu, da bi lahko čim prej odgovorili na prošnjo.
Srbija se v zadnjih tednih sooča z velikim navalom beguncev, ki na njeno ozemlje vstopajo predvsem iz Makedonije in nato nadaljujejo pot proti severu. Samo ponoči je v srbsko mesto Preševo prispelo več kot 5000 beguncev, med katerimi naj bi bilo posebej veliko otrok.
Hrvaško-srbsko mejo pri Tovarniku pa je minulo noč nezakonito prestopilo najmanj 3000 migrantov, ki so jih usmerili v začasni namestitveni center Opatovac. Hrvaška policija pričakuje, da se bo begunski val še nadaljeval.
Notranji minister Ranko Ostojić je obtožil Srbijo, da organizirano pošilja begunce in migrante na Hrvaško, namesto da bi jih prepeljala do meje z Madžarsko, potem ko so odprli nekaj mejnih prehodov na srbsko-madžarski meji, med njimi Horgoš.
Dejal je, da je Hrvaška pripravljena za ves promet zapreti največji cestni mejni prehod s Srbijo Bajakovo, če bo Srbija vztrajala pri usmerjanju ljudi na hrvaško mejo. Hrvaška je v ponedeljek zaprla Bajakovo za tovorni promet s pojasnilom, da bodo to počeli, dokler se ne razčisti kolona tovornjakov na izhodu iz države proti Sloveniji pri Obrežju.
Pred tem je srbski premier Aleksandar Vučić zahteval, naj Zagreb odpre Bajakovo, sicer bi sprožili protiukrepe in Hrvaško prijavili mednarodnim institucijam. Vučić je v zvezi s tem sklical izredno sejo srbske vlade.
Hrvaška je nato nekoliko popustila in sporočila, da bo čez Bajakovo spustila vse tovornjake s pokvarljivim blagom. Hrvaški premier Zoran Milanović pa je znova sporočil Beogradu, naj se malo pomiri in zniža ton. Hkrati je Srbijo pozval, naj pošljejo malo beguncev tudi na Madžarsko ter v Romunijo.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke