Čeprav na Hrvaškem obstajajo primeri, ko so volivci kaznovali "lokalne šerife", so v mnogih lokalnih skupnostih isti ljudje na oblasti več kot desetletje, ker uspešno balansirajo z volivcem sprejemljivo ravnijo korupcije, navaja Vuk Vuković, ki je izvedel raziskavo za združenje hrvaških bank.
Vuković je preučil postopke pri javnih razpisih v več kot 300 mestih in občinah na Hrvaškem med letoma 2009 in 2011. Izločil je "sumljive" razpise in pogodbe, ki so jih z lokalno samoupravo kot edinim ponudnikom podpisala podjetja brez zaposlenih in z bistveno manjšimi zmogljivostmi, kot je bilo potrebno za izvedbo dela v razpisu.
Vrednost teh razpisov je primerjal z vrednostjo celotne javne nabave za vsako enoto lokalne samouprave. Izidi so pokazali, da lahko lokalni politiki svojim "izbrancem" namenijo tudi več kot polovico denarja, ki je namenjen za javne razpise, ne da bi s tem ogrožali svoj položaj in da si bodo celo povišali verjetnost, da bodo znova izvoljeni. Zato Vuković ocenjuje, da imajo državljani "nezdrav" odnos do korupcije.
Raziskavo je pojasnil s primeri, ki so jih pred slabim desetletjem objavili ameriški politologi. Logika političnega preživetja kaže, da politiki pridejo na oblast in na njej ostanejo dolga leta, če vzpostavijo dovolj močno korupcijsko mrežo politikov, lokalnih podjetnikov in drugih interesnih skupin, kot so sindikati ali verske skupnosti.
Zato Vuković predlaga, da bi z zakonom omejili mandate predsednikov občin in županov na največ osem let. Na ta način bi tudi omejili možnosti za oblikovanje "zmagoslavnih koalicij", ki temeljijo na lokalnih korupcijskih mrežah.
Med drugim je mnenja, da bi z zmanjšanjem števila enot lokalne samouprave in povečanjem potrebne volilne podpore zmanjšali možnosti za vzpostavitev lokalne korupcijske mreže.
Na Hrvaškem je več kot 550 mest in občin.