Hrvaška zanika ponarejanje dokumentacije za teran

Hrvaško kmetijsko ministrstvo danes ni želelo komentirati navedb slovenskih proizvajalcev terana, ki so v torek v Bruslju evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu predstavili informacijo o domnevno ponarejeni hrvaški dokumentaciji. Za STA so na ministrstvu poudarili, da je bil celotni hrvaški postopek glede terana "popolnoma transparenten".

Predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja je po torkovem srečanju s komisarjem Hoganom dejal, da so komisarja seznanili z informacijo o ponarejenem pravilniku o izvornih sortah Hrvaške.

"Resnično ne želimo komentirati obtožb slovenske strani, ker je Hrvaška v celotnem postopku ravnala popolnoma transparentno ter je svoja stališča osnovala na velikem številu zgodovinskih, strokovnih in znanstvenih dokazov, ki gredo nedvomno v prid legitimni pravici hrvaških pridelovalcev vina, da proizvajajo in prodajo vino ob označbi sorte teran znotraj zaščitene označbe porekla - Hrvatska Istra, v skladu z obstoječimi pravili Evropske unije", so za STA zapisali na hrvaškem kmetijskem ministrstvu.

Kot so dodali, je delegirani akt Evropske komisije, ki bo Hrvaški dovolil odstopanje od prepovedi uporabe naziva teran, v običajnem postopku sprejemanja, po katerem bo objavljen v uradnem listu EU.

"Upamo, da se bo to zgodilo čim prej, da bi hrvaški proizvajalci dobili potrebno pravno varnost za nadaljevanje proizvodnje in trženja našega vina, kot je bilo tudi v desetletjih doslej," so še odgovorili.

Komisija je pripravila delegirani akti konec prejšnjega meseca, kot izjemo za hrvaške vinarje. Med drugim so navedli, da se bo ime sorte grozdja teran lahko uporabljalo izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši od napisa Hrvatska Istra.

Evropska komisija načrtuje, da bi delegirani akt začel veljati do 30. junija letos. Ko komisija konča postopke za sprejetje akta, imata Svet EU, v okviru katerega odločajo članice, in Evropski parlament dva meseca časa, da mu nasprotujeta.

Slovenija nasprotuje izjemi za hrvaške vinarje ter je napovedala, da bo v primeru sprejetja delegiranega akta komisijo tožila na Sodišču EU.