Niti najbolj izkušeni opazovalci dela hrvaške vlade se ne spomnijo, da bi vladno sejo odpovedali pol ure pred začetkom in ne da bi obvestili vseh ministrov. Večina ministrov je prišla na četrtkovo sejo, tam pa so izvedeli, da seje ne bo.
Iz vlade so sporočili, da je imel predsednik vlade Orešković nujne osebne opravke. Niso pa odgovorili na vprašanje, zakaj vodenja seje potem ni prevzel prvi podpredsednik vlade Tomislav Karamarko (HDZ) ali drugi podpredsednik Božo Petrov (Most). Na mizi v Banskih dvorih namreč ni bilo izjemno pomembnih vprašanj, saj so na popoldanski telefonski seji obravnavali le dve točki dnevnega reda.
Vladno sejo so odpovedali le dan po neuspešnih pogovorih ob kavi, ki jih je sklical Orešković, da bi poskusil urediti spor med Karamarkom in Petrovom.
Podpredsednika vlade sta zamrznila odnose, potem ko ministri Mosta niso podprli Karamarka v zvezi z zahtevo opozicije o glasovanju o nezaupnici šefu HDZ zaradi afere s poslovanjem njegove soproge z lobistom madžarskega Mola.
Petrov je napovedal, da bo nezaupnico v saboru podprlo tudi 12 poslancev Mosta, kar bo olajšalo delo opoziciji pri zbiranju najmanj 76 poslancev za odpoklic Karamarka. Ta bi v tem primeru postal prvi član katere koli hrvaške vlade, ki je dobil nezaupnico v saboru.
Na začetku današnje saborske seje so neodvisni poslanci zahtevali razpravo o vladni krizi, ki hromi tudi delo parlamenta. Poslanci namreč nimajo priložnosti, da bi razpravljali o novih zakonih in reformah, ki jih je obljubljala desna hrvaška vlada na čelu z nestrankarskim premierjem.
HDZ je zahteval razpravo zaradi morebitne politične korupcije pri poslovanju oglaševalske agencije Grizli z avstrijskimi investitorji, ki naj bi jim med drugim ponujali pogovore z Mostovimi ministri. Grizli vodi oglaševalske posle za Most.
Iz Grizlija so v četrtek sporočili, da obstaja možnost napada HDZ na Most. Obenem so obtožili Karamarka in HDZ, da so vpleteni v vlom v avtomobil njihove avstrijske stranke, med katerim so bili odtujeni pomembni dokumenti o sodelovanju avstrijskih partnerjev s hrvaško oglaševalsko agencijo. Spomnili so na Karamarkove povezave z obveščevalnimi službami.
V hrvaških medijih se pojavljajo številni možni scenariji razpleta krize, komentatorji pa se večinoma strinjajo, da so predčasne volitve najboljša rešitev za državo, ki zaradi nestabilnosti vlade v sredo prvič ni uspela izdati svojih evrskih obveznic na mednarodnih finančnih trgih.
Mediji so tudi ugibali, da bo Orešković danes sklical novinarsko konferenco, na kateri bo ponudil svoj odstop, a so iz vlade neuradno to zanikali. Ni pa izključeno, da bo imel Orešković danes novinarsko konferenco, na kateri bo razložil svoje videnje o prihodnosti vlade.
Glasovanje o nezaupnici Karamarku v saboru je predvideno najpozneje 18. junija. Če bo moral odstopiti, bo to verjetno pomenilo tudi odhod HDZ iz vlade in konec njenega mandata, ki se je začel januarja letos.
V primeru razpustitve sabora predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović lahko imenuje novega mandatarja, ki bo v roku 30 dni imel priložnost dokazati, da ima saborsko večino. V nasprotnem primeru bodo sledile predčasne parlamentarne volitve, predvidoma septembra.