Hojs nasprotoval predlogu Francozov, da lahko članice EU namesto sprejetja migrantov prispevajo finančno pomoč

Ideja, da bi obvezno premeščanje lahko nadomestili s finančnim prispevkom, ni povsem nova, saj je bila na mizi že pred leti, pa ni dobila potrditve, je spomnil Hojs. Ocenil je, da je vse odvisno od višine tega prispevka - če bo ta razmeroma nizek, potem se bo kar nekaj držav odločilo za to možnost.

Za zdaj ni konkretnih izračunov, koliko naj bi znašal ta prispevek. Se je pa pred časom govorilo o nekaj deset tisoč evrih na migranta, kar je nesorazmerno ogromno in nesprejemljivo, nobena država ne bi mogla pristati na to, je menil Hojs v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Ob tem je izpostavil, da tega predloga danes ne bo podprl, saj da je treba najprej celovito ovrednotiti, kaj vse je solidarnost. Ta ideja se lepo sliši, sprejemljiva je v delu, ko gre za prostovoljen pristop k premeščanju, vendar pa vključuje kaznovanje tistih, ki k temu ne bi pristopile, je ponazoril.

Ocenil je tudi, da bi bil to nov dejavnik spodbujanja migracij, ter spomnil, da je bila Slovenija lani po številu prošenj za azil na prebivalca za Ciprom in Avstrijo na tretjem mestu v EU, kar da je neverjetno in nepredstavljivo ter posledica precej bolj instrumentaliziranih in informiranih migrantov.

Število prošenj za azil se je podvojilo na skoraj 5000, pri čemer več kot 90 odstotkov ljudi ne počaka na konec procesa, torej gre za popolno zlorabo azilnih postopkov. Zato se Slovenija zavzema za omejitev možnosti gibanja prosilcem za azil v času, ko čakajo na odločitev, je še izpostavil minister.

Glede francoskega predloga o postopnem sprejemanju migracijskega pakta je Hojs dejal, da je Slovenija vseskozi zagovarjala stališče, da je mogoče zakonodajo o postopkih na meji in zbirki prstnih odtisov Eurodac sprejeti vnaprej, pa ni šlo. Opozoril je, da kar nekaj držav vztraja pri sprejetju pakta v enem svežnju.

Minister je znova komentiral tudi vprašanje financiranja ograj na meji z evropskim denarjem. Dejal je, da nima smisla vztrajati, saj da lahko države napovedana znatna evropska sredstva porabijo za druge načine utrjevanja meje, nacionalna sredstva pa za ograje, če bo treba.

Notranji ministri EU so danes na neformalnem zasedanju v Lillu razpravljali o svežih idejah, ki naj bi pospešile prenovo schengna in zagotovile preboj pri sprejemanju migracijskega pakta. Nauki Afganistana in migracijski pritiski preko Belorusije potrjujejo, da je oboje nujno.

Francija je takoj ob začetku predsedovanja Svetu EU napovedala, da si bo prizadevala za postopno sprejemanje migracijskega pakta, ki je zaradi spornih obveznih migracijskih kvot v zastoju že od migracijske krize leta 2015.

Članice z zunanjo mejo unije, ki so pod največjimi pritiski, so namreč doslej vztrajale pri solidarnosti na temelju obveznega premeščanja migrantov iz najbolj obremenjenih v preostale članice. Okoli deset držav, med njimi vzhodne in baltske članice ter tudi Slovenija, pa obveznemu premeščanju nasprotuje.

Francija se sedaj za krmilom EU ob podpori Nemčije zavzema za opustitev spornega koncepta obveznih migracijskih kvot. Solidarnost mora biti obvezna, a članice naj imajo možnost izbire med sprejemom migrantov in znatno finančno pomočjo, je danes v Lillu dejal francoski notranji minister Gerald Darmanin.

Francosko predsedstvo sicer predlaga začasen novi mehanizem za premeščanje ljudi, ki potrebujejo zaščito. V tem mehanizmu, ki naj bi bil preprost, predvidljiv in verodostojen, naj bi torej članice sodelovale prostovoljno, piše v gradivu, ki ga je predsedstvo pripravilo za današnjo razpravo.