Grški parlament potrdil zgodovinski sporazum o imenu Makedonije

Dogovor je po tridnevni razpravi podprlo 153 poslancev, proti pa jih je glasovalo 146. V 300-članskem parlamentu si je Cipras ob 145 glasovih poslancev njegove leve Sirize zagotovil tudi podporo treh poslancev sredinske stranke Potami. Ratifikacijo je podprlo še pet neodvisnih poslancev in članov stranke Neodvisni Grki, ki je sicer zaradi nasprotovanja prespanskemu sporazumu pred dnevi izstopila iz vlade.

Sporazumu sicer nasprotuje široka paleta grških strank v parlamentu, od skrajno desne Zlate zore do komunistov. Vodja največje opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis vztraja, da je sporazum slab in da bi ga morali poslanci zavrniti. Pred včerajšnjim glasovanjem je celo pozival 101 poslanca k odstopu, da bi preprečili ratifikacijo.

Cipras je včerajšnji dan pozdravil kot zgodovinskega, ki "odpira novo stran za Balkan". "Sovraštvo zaradi nacionalizma, spor in konflikt bodo nadomestili prijateljstvo, mir in sodelovanje," je zapisal.

Makedonski premier Zoran Zaev, ki je z grškim premierjem junija lani sklenil sporazum, je grškemu kolegu na Twitterju čestital ob "zgodovinski zmagi". "Naj bo večen prespanski sporazum, naj bosta večna mir in blaginja na Balkanu in v Evropi," je tvitnil.

Makedonija je svoje obveznosti iz sporazuma že izpolnila. Ob ratifikaciji sporazuma je sprejela tudi potrebne ustavne spremembe. Za uveljavitev sporazuma bo morala Grčija sedaj potrditi še protokol o članstvu Makedonije v zvezi Nato. To naj bi se zgodilo do sredine februarja.

V Evropi so ratifikacijo sporazuma pozdravili. "Državi sta izkoristili to edinstveno priložnost, ki je primer sprave za Evropo kot celoto in bo dala dodaten zagon evropski perspektivi regije," so v skupni izjavi zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in komisar za širitev Johannes Hahn.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je zapisal, da ta odločitev Makedoniji odpira pot k članstvu v EU, cilj, ki ga Avstrija popolnoma podpira. Podporo Makedoniji na poti v EU in Nato je izrekel tudi nemški zunanji minister Heiko Maas.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poudaril, da ratifikacija sporazuma predstavlja pomemben prispevek k stabilnosti in blaginji celotne regije.

Slovenski predsednik Borut Pahor je medtem poudaril, da ratifikacija prespanskega dogovora v makedonskem in grškem parlamentu po mirni poti obetavno rešuje eno najbolj nevralgičnih vprašanj Zahodnega Balkana, možnosti vključitve Makedonije v EU in Nato.

Po oceni ministrstva za zunanje zadeve pa gre za pomembno odločitev oziroma dosežek dveh vlad in držav. Prespanski sporazum je po oceni MZZ v dobrobit in korist obeh držav, Zahodnega Balkana in ostale Evrope.

Ob tem so še izrazili pričakovanje Slovenije, da bo junija letos sprejeta odločitev o začetku pogajanj za članstvo Makedonije v EU in da bo dogovor pospešil pot Makedonije v zvezo Nato.

Tudi po mnenju evropskega poslanca in poročevalca Evropskega parlamenta za Makedonijo Iva Vajgla (Alde/DeSUS) je "čas, da tudi EU izpolni svoje obljube in obveze in junija s Severno Makedonijo prične pogajanja o pristopu EU," je dodal.

Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je medtem ocenil, da bi lahko Makedonija polnopravna članica zveze Nato postala v enem letu.

Profesor na FDV Boštjan Udovič je sicer v oceni za STA posvaril, da je to šele začetek zgodbe in da se glavno delo šele začenja. Vprašanje sedaj je, ali bosta državi normalizirali odnose, ali bo Grčija ratificirala pristop Makedonije v zvezo Nato in ali ji bo pomagala pri vstopu v EU, je dejal.

Za usodo sporazuma bo tudi pomembno, kdo bo zmagal na jesenskih parlamentarnih volitvah v Grčiji, kot tudi v Makedoniji, ko bodo, kjer je prav tako velik odpor do sporazuma, je še menil Udovič.

Ob razpravi se je sicer v četrtek zvečer pred parlamentom v Atenah zbralo več tisoč ljudi, ki sporazumu nasprotujejo. Nekateri protestniki so vzklikali "izdajalci". Policija je uporabila solzivec in šok granate, potem ko so nekateri protestniki proti njim začeli metati kamenje in druge predmete.

Policija je prijela 133 protestnikov zaradi suma nasilnih dejanj ali njihovega načrtovanja. Večinoma je šlo za pripadnike skrajnih desničarskih skupin. Večino so nato izpustili, pridržali pa so jih najmanj deset, je sporočila policija.