Avstrija Grčiji preti z izključitvijo iz schengna. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner opozarja, da se bo schengenska zunanja meja pomaknila proti Srednji Evropi, če ne bo mogoče utrditi turško-grške meje.
Grčija je odločno zavrnila "laži", da ne uspe zavarovati svoje meje. Da so že utrujeni od poslušanja teh očitkov, je dejal grški minister za migracije Janis Muzalas ter nekatere članice obtožil, da ne pomagajo Grčiji.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos, po rodu Grk, pa je odločno zavrnil navedbe o možnosti izločitve Grčije iz schengna: "Nič takega ni predlaganega, o ničemer takem se ne razpravlja."
Notranji ministri EU so včeraj kljub temu Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za uporabo skrajne možnosti - sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu.
Sredi maja se namreč izteče najdaljše obdobje, ko lahko Nemčija in Avstrija izvajata začasni nadzor v skladu z že uporabljenimi členi schengenskega zakonika. Gre za člene 23, 24 in 25, po katerih je mogoče začasni nadzor uveljaviti za največ osem mesecev.
Nemčija in Avstrija sta najprej ukrepali po členu 25. Ta omogoča uvedbo nadzora v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, sprva za deset dni in največ za dva meseca.
Po izteku tega obdobja pa sta uporabili še člena 23 in 24, ki v primeru predvidene resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti omogočata uvedbo začasnega nadzora za največ šest mesecev.
Maja torej preostane le še nikoli uporabljeni člen 26. Ta v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.
Člen 26 dviga prah, saj ga je mogoče tolmačiti kot začasno izločitev Grčije iz schengna, če bi ga uporabili le v primeru te države, ali kot vzpostavitev mini schengna, če bi ga uporabili na delu notranjih meja v jedrnih članicah unije.
Pot do sprožitve člena 26 je sicer dolga, začrtana je v členu 19. Najprej komisija oceni članico s problematično zunanjo mejo in ji po potrebi priporoči ukrepanje. Članica ima tri mesece časa, da ustrezno ukrepa, sicer lahko komisija sproži člen 26.
Da bi omogočili podaljšanje začasnega nadzora v maju, bi tako morali ves proces sprožiti vsaj tri mesece prej, torej že februarja. Včerajšnji poziv komisiji je tako prvi korak v procesu uvajanja skrajne možnosti za nadzor v schenghu.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je na neformalnem zasedanju v Amsterdamu izpostavila sestanek držav vzdolž balkanske migracijske poti, ki je na pobudo Slovenije potekal ob robu zasedanja.
Na tem sestanku je predstavila pobudo slovenskega premierja Mira Cerarja, ki vključuje dva ključna poudarka: poziv k določitvi skupnih meril za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji ter h konkretni pomoči Makedoniji pri nadzoru meje z Grčijo.
Med ugotovitvami sestanka je izpostavila napoved, da bosta nizozemsko predsedstvo in Evropska komisija preučila skupna merila za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji.
Izpostavila je tudi, da za Berlin merilo prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji pri odločanju o sprejemu ali zavrnitvi oseb na meji ni sprejemljivo, kar je po ministričinih navedbah pričakovano, saj je Nemčija zelo obremenjena.
Slovenija kljub temu po ministričinih besedah v tem trenutku ne bo spreminjala ureditve na meji, v bodoče pa se bo še naprej odzivala na omejitve v Avstriji in Nemčiji z enakovrednimi ukrepi.
Namen ukrepov za omejitev migracijskega toka, ki jih predlaga Slovenija, sicer po ministričinih besedah ni osamitev Grčije, temveč dodatno znižati številke na migracijski poti in poslati močan signal potencialnim migrantom.
V odziv na neuradna tolmačenja, da gre pri slovenski pobudi za podporo izločitvi Grčije iz schengna, je ministrica poudarila, da je to le eden od elementov političnega pritiska na države, ki doslej niso zadostno ukrepale za zavarovanje zunanjih meja.
Tudi idejo o mini schengnu je treba po besedah Györkös Žnidarjeve razumeti v sklopu političnih pritiskov na nekatere države, naj izvedejo vse tiste ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti.
Če vse to ne bi prineslo rezultatov, pa bi bilo treba razmišljati tudi o drugih ukrepih, je še dodala. Na vprašanje, kako verjetno je, da bo treba uporabiti 26. člen, je ministrica odgovorila, da se o tem še niso konkretno pogovarjali.
Novi hrvaški notranji minister Vlaho Orepić se sestankov v Amsterdamu ni udeležil, ga je pa slovenska ministrica včeraj ob čestitki ob imenovanju pozvala k čimprejšnjemu srečanju in pričakuje njegov odziv v naslednjih dneh.
Slovenska ministrica pričakuje od Hrvaške v prihodnje bolj konstruktivno sodelovanje. "Vsekakor ne pričakujemo politike informacijske blokade, ki smo je bili deležni v preteklosti, ker je to zelo oteževalo situacijo," je poudarila.