Nadzor na ljubljanski nevrologiji: kaj vse je lahko privedlo do primera Radan?

Po pisanju časnika v Radanovi nekdanji enoti na primer niso natančno zapisovali, koliko katerega zdravila je prejel bolnik, prav tako so bili premalo dosledni pri spremljanju napak pri dajanju zdravil. Tudi sistem evidentiranja in obravnave opozorilnih dogodkov ni deloval, kot bi moral.

Na ministrstvu za zdravje domnevajo, da bi tak sistem lahko pravočasno opozoril na dlje časa trajajoče dogajanje v enoti.

Nadzorniki ministrstva pod vodstvom Zdenke Tičar so ugotovili še, da na nevrološki kliniki niso ustrezno hranili vseh zdravil, padce bolnikov pa so evidentirali le na nekaterih oddelkih. Pomanjkljivo je bilo tudi izobraževanje zaposlenih. Srednja medicinska sestra, ki se odločitvi zdravnika Ivana Radana o dodajanju kalija umirajočemu pacientu ni uprla, se pred tem več kot tri leta ni udeležila nobenega izobraževanja.

Zaposleni na nevrološki kliniki so se slabo odrezali tudi pri higieni rok. Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da je to lahko vplivalo na prenos bolnišničnih okužb. Vse to bodo morali na kliniki urediti, nadzorna komisija pa je priporočila še, naj čim prej določijo poklicne kompetence zaposlenih v zdravstveni negi. Tako bo jasneje, kaj je čigava naloga in kje lahko kdo dela.

V začetku leta je na dan prišla informacija, da naj bi zdravnik na intenzivnem oddelku nevrološke klinike Radan pospešil smrt enega bolnika s preveliko dozo kalija. Policija zdravnika po nekajmesečni preiskavi sumi storitve 24 kaznivih dejanj, poleg osmih umorov tudi neupravičenega fotografiranja, omogočanja uživanja prepovedanih drog, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin.

Policija naj bi svoje preiskovanje razširila tudi na druge zaposlene na kliniki. Ministrica pa je februarja odredila izredni upravni nadzor.