Vseevropski kmečki protest poteka pod okriljem organizacije Copa-Cogeca, ki na ravni EU zastopa interese evropskih kmetov in kmetijskih zadrug. Po ocenah organizatorjev se je v Bruslju ob robu zasedanja Evropskega sveta zbralo okoli 10.000 kmetov, od tega okoli 70 slovenskih.

Kot so v sporočilu za javnost poudarili na Zadružni zvezi Slovenije, kmetje zahtevajo močno, enotno in ustrezno financirano skupno kmetijsko politiko po letu 2027, pošteno in pregledno trgovinsko politiko ter poenostavitev zakonodaje in večjo pravno gotovost.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je kot članica omenjene organizacije skupaj z zadružno zvezo prevzela koordinacijo slovenskih nevladnih kmečkih organizacij, katerih člani sodelujejo na protestu. Poleg omenjenih dveh organizacij so protest podprli tudi v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Zvezi slovenske podeželske mladine in Kmečki iniciativi. Predstavniki slednje so na protest prišli s traktorji.

"Tukaj smo zato, ker želimo tudi slovenski kmetje povedati, da smo del velike družine evropskih kmetov in zato, ker naslavljamo praktično iste probleme, kot jih celotna Evropa," je ob robu protesta v izjavi za slovenske medije dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

Med glavnimi problemi je izpostavil trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, predlog novega večletnega finančnega okvira EU in birokratska bremena, ki bremenijo evropske kmete.

"Prvotni proračuni Evrope so imeli okoli 70 odstotkov proračuna namenjenega kmetijstvu, v novem večletnem proračunu pa ima kmetijstvo zgolj še 15-odstotni delež," je opozoril.

Kmetje nasprotujejo tudi podpisu prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosurjem, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj.

Podgoršek sicer pozdravlja varovalke, ki jih predvideva dogovor, a ob tem opozarja, da bo hrana, ki bo prišla iz Južne Amerike v EU, bistveno cenejša, saj ima Evropa izjemno visoke standarde na tem področju. Po nekaterih izračunih bi bilo meso, prirejeno v EU, za dva evra dražje od mesa iz Južne Amerike.

Kmete skrbi tudi kakovost hrane, ki bo uvožena v EU. "Pri uvozu iz Brazilije se je pred skoraj 10 leti dogajalo, da je prišlo na svetovni trg meso, ki je bilo praktično že za odpis, ampak so s kemikalijami popravili barvo, okus in vonj ter ponaredili dokumente," je povedal Podgoršek.

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je v Bruslju opozoril na posledični padec prehranske varnosti in samooskrbe v Sloveniji in EU. "Slovenski in evropski potrošniki si zaslužijo, da bo prehranska varnost zagotovljena," je poudaril.

"Mercosur ogroža naše kmetije, naše družine, naš obstoj in obstoj Evrope. Tu smo zato, da povabimo vse evropske kmete, da se združimo v tem boju, drugače nas bo uničil propagandni stroj nemške avtomobilske industrije, ki želi ohraniti svoja delovna mesta na račun kmetov," pa dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Mercosur je ena od glavnih tem, ki bodo zaposlovale voditelje, zbrane na dvodnevnem vrhu na Bruslju, kjer bodo govorili tudi o predlogu dolgoročnega proračuna EU (MFF) za obdobje 2028-2034.

Podpis dogovora med EU in blokom Mercosur je predviden za soboto. Trenutno sicer še potekajo intenzivna pogajanja med državami članicami EU, ali podpisati sporazum ali ne. Franciji se je pri pozivu k preložitvi podpisa v zadnjih dneh pridružila še Italija, nasprotuje pa mu tudi Madžarska.

Predsednik vlade Robert Golob je danes v Bruslju dejal, da bo Slovenija podpis podprla, če bo sporazum vključeval ustrezne varovalke, da bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete, veljala tudi za uvožene izdelke.

V Bruslju ocenjujejo, da se bo letni izvoz iz EU v Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj na račun sporazuma povečal za do 39 odstotkov oziroma 49 milijard evrov. Po uveljavitvi se bodo med drugim postopoma znižale carine na ključne industrijske izdelke iz EU, kot so avtomobili, stroji in zdravila. Znižale se bodo tudi visoke carine na uvoz nekaterih pomembnih agroživilskih proizvodov iz EU, kot so vino in žgane pijače, čokolada in oljčno olje. Južnoameriški kmetje pa bodo med drugim v EU lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor.

Slovenskim kmetom se je v Bruslju pridružil tudi predsednik SDS Janez Janša. Kot je opozoril v video posnetku, objavljenem na omrežju X, je hrana v trenutnih časih še bolj strateškega pomena kot običajno. "Ta protest prihaja v pravem času, odločitve, ki so na mizi, bodo strateško vplivale na našo prihodnost," je dejal.