Obrestne mere so še vedno nizke, zato lahko posojilojemalci najeta posojila porabijo za vlaganje v proizvodne dejavnosti, je med drugim dejala Bolgarka, ob tem pa opozorila, da se lahko to sprevrže tudi v upočasnitev gospodarske rasti.
Ključno pri tem je, da so zaradi velikih dolgov številne vlade, podjetja in gospodinjstva izpostavljeni tveganjem ob nenadni zaostritvi finančnih razmer.
Dolg podjetij predstavlja približno dve tretjini celotnega globalnega dolga, ob tem pa se je povečalo tudi zadolževanje držav, je še dejala.
"Javni dolg v naprednih gospodarstvih je dosegel najvišje ravni po drugi svetovni vojni, javni dolg v razvijajočih se gospodarstvih pa je na ravneh iz dolžniške krize iz 80. let prejšnjega stoletja," je še dodala prva dama IMF.
Pozvala je k ukrepom za zagotovitev vzdržnega zadolževanja, vključno s preglednejšimi posojilnimi praksami in načrti za prestrukturiranje dolga pri "netradicionalnih posojilodajalcih". Pri tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prst uperila proti Kitajski, ki je postala glavni upnik za države v razvoju, vključno z Afriko.
Globalni dolg dosegel rekordnih 170 tisoč milijard evrov
Globalni javni in zasebni dolg sta se skupaj povzpela na 188.000 milijard dolarjev (170 tisoč milijard evrov), kar je po besedah direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristaline Georgieve največ doslej in predstavlja 230 odstotkov svetovnega BDP. Prejšnji rekord izhaja iz aprila lani, ko se je globalni dolg ustavil pri 164.000 milijardah dolarjev.