FOTO: Miro z Mojco pri papežu: rokovanje s Frančiškom, trepljanje z Angelo, objemanje z Markom

Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu evropske voditelje posvaril, da 60-letna EU brez solidarnosti tvega smrt. EU mora oživiti vero v začeto pot in ideale očetov evropskega projekta, med katerimi je v prvi vrsti solidarnost, ter mora spet najti upanje, za kar pa je ključno postaviti v ospredje človeka in njegovo dostojanstvo, je izpostavil.

Papež je včeraj v Vatikanu sprejel voditelje 27 članic unije in osrednjih institucij unije, ki ta konec tedna v Rimu obeležujejo 60. obletnico podpisa pravnega temelja unije, rimske pogodbe. Avdience pri papežu se je udeležil tudi premier Miro Cerar s partnerico Mojco Stropnik.

Vsako telo, ki izgubi smer poti in pogled naprej, na koncu tvega smrt, je papež ponazoril tveganje, s katerim se sooča unija, če ne bo znova našla vere v začetne ideale očetov evropskega projekta, med katerimi je v prvi vrsti izpostavil solidarnost. Solidarnost je najučinkovitejši protistrup za populizem, je poudaril.

Pozval je tudi k "novemu evropskemu humanizmu". Evropa lahko namreč po njegovih besedah najde upanje le, če postavi človeka in njegovo dostojanstvo v ospredje ter vlaga v razvoj, delovna mesta in dostojne življenjske razmere za vse. EU ne sme biti le skup pravil, je izpostavil.

Človek je temeljna vrednota EU, je poudaril premier Miro Cerar v komentarju nagovora papeža Frančiška ob avdienci evropskih voditeljev v Vatikanu. "Ne bomo imeli miru in demokracije ter pravne in socialne države, če ne bomo izhajali iz človeka kot vrednote, iz njegovega dostojanstva," je izpostavil premier.

Poleg papeža sta imela v Vatikanu slavnostna nagovora tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in italijanski premier Paolo Gentiloni, ki sta izpostavila pomen enotnosti in evropskih vrednot, zlasti evropskega socialnega modela.

"Potrebujemo nove ideje in rešitve za odziv na nove izzive," je poudaril Gentiloni in izpostavil, da je izrazita značilnost Evrope njen socialni model, ki ga je treba utrditi v imenu idealov miru, pravičnosti in razvoja.

Evropski voditelji bodo danes ob 60. rojstnem dnevu unije v italijanski prestolnici sprejeli rimsko izjavo, v kateri bodo ob grenkem priokusu pričakovane ločitve od Velike Britanije izpostavili dosedanje dosežke, potrdili enotnost, skupne interese in vrednote ter opredelili izzive in prednostne naloge v prihodnjih desetih letih.

Ambicije so v strahu pred vzponom evroskeptikov na volitvah v Franciji, Nemčiji in Italiji skromne - posredovati sporočilo enotnosti. A tudi to ambicijo sta z raznimi zahtevami in grožnjami postavili pod vprašaj Poljska in Grčija, ki pa sta zdaj po neuradnih informacijah rimsko izjavo pripravljeni podpreti.

Rimska izjava se začne z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene unije, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Njen duh pa po navedbah evropskih virov najbolje ponazarjajo sklepne besede, ki so ostale nespremenjene od prvega do zadnjega osnutka: "Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost."

Spremenile pa so se besede, ki se nanašajo na še eno ključno sporočilo izjave - enotnost. Medtem ko je bilo v prvih osnutkih predvideno, da bi v izjavi pisalo, da je "enotnost nujnost, ne možnost", pa naj bi voditelji na koncu zapisali, da je "enotnost tako nujnost kot naša svobodna izbira".

V izjavi bodo voditelji predvidoma izpostavili pomen miru, svobode, demokracije, človekovih pravic in vladavine prava na stari celini v minulih 60 letih, na zahtevo Grčije pa tudi, da unija ni le velika gospodarska sila, temveč se ponaša tudi z neprimerljivo ravnijo socialne zaščite.

Sedemindvajseterica naj bi v rimski izjavi, v kateri ločitev od Velike Britanije predvidoma ne bo izrecno omenjena, izpostavila tudi, da se sooča z izzivi brez primere, med katerimi so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski, protekcionizem ter socialne in gospodarske neenakosti.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Pričakuje se zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti "delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri". Ob tem naj bi zatrdile, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo