Najemanje nacističnih zločincev sta močno zagovarjala direktor FBI J. Edgar Hoover in direktor Cia Allen Dulles. Po njunem prepričanju je bila obveščevalna vrednost nacističnih morilcev za boj proti komunizmu pomembnejša, kot pa so bili "morebitni moralni spodrsljaji" v službi tretjega rajha. Med te moralne spodrsljaje spada tudi vpletenost v pokol 60.000 Judov v Litvi.
Cia je leta 1952 kot vohuna v vzhodni Evropi najela Aleksandrasa Lileikisa, ki je bil med vojno član zločinske policije Gestapo. Cia mu je plačala 1700 dolarjev in dva kartona cigaret na mesec, štiri leta kasneje pa ga je spravila v ZDA. Kar 40 let je živel v miru, dokler ga niso odkrili tožilci in zahtevali, naj se ga izžene.
Ko so za to izvedeli pri Cii, so leta 1994 pritisnili na pravosodno ministrstvo, naj odstopi od primera. To se ni zgodilo in zločinec je bil izgnan. Najverjetneje s pravico do pokojnine, kajti ameriška javnost je šele pred kratkim izvedela, da so nacistični zločinci tudi po izgonu prejemali zvezne pokojnine, zaradi česar v senatu pripravljajo zakon, ki bo to prepovedal.
Primerov je še veliko več. FBI na primer v 80. letih oddelku za pregon nacistov v pravosodnem ministrstvu ZDA ni hotel predati informacije o 16 nacistih, ki so delali kot ovaduhi proti komunističnim simpatizerjem v ZDA. Cia je pred Izraelci skrivala mentorja in sodelavca razvpitega zločinca Adolfa Eichmanna, avtorja "končne rešitve", to je iztrebljenja evropskih Judov.
Nekdanji častnik enot SS Otto von Bolschwing je skupaj z družino leta 1954 dobil zeleno luč za pot v ZDA. Ko so izraelski lovci na naciste ujeli Eichmana v 60. letih, je Bolschwing od Cie dobil zagotovilo, da ga bodo ščitili. Nato je živel v miru še 20 let, nato pa so ga našli tožilci in začeli proces za izgon. Leta 1981 se je odpovedal državljanstvu in nekaj mesecev kasneje umrl.
New York Times je med drugim odkril dokumente, ki potrjujejo, da je vojska v Marylandu urila naciste za morebitno invazijo na Rusijo, primerov pa je še več. Vlada je sramotno početje skrivala pred javnostjo in na opozorila odgovarjala z obtožbami o komunistični propagandi.
Hoover je leta 1968 celo naročil prisluškovalni nazor nad novinarjem Charlesom Allenom, ki je odkril zaposlovanje nacistov in ga razglasil za potencialno grožnjo nacionalni varnosti. Pri vsem skupaj je morda najbolj zabavno to, da so se nacisti izkazali kot zelo slabi vohuni, večinoma pa kot lažnivci, ki so uspešno izkoristili strah pred komunizmom v Washingtonu, da so si zagotovili udobno življenje na varnem pred svojimi zločini.