Evropski poslanci podprli zamrznitev turških pristopnih pogajanj z EU

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že v sredo poudaril, da zanj glasovanje Evropskega parlamenta nima nobene vrednosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Resolucijo o zamrznitvi turških pristopnih pogajanj z EU so evropski poslanci sprejeli z veliko večino; kar 479 jih je glasovalo za, 37 proti, 109 poslancev pa je bilo odsotnih.

Resolucija bo zadala nov udarec odnosom EU s Turčijo, ki so se začeli slabšati po julijskem spodletelem državnem udaru v Turčiji, ki so mu sledile čistke v vojski in javni upravi ter ukrepanje proti kritikom oblasti.

Poslanci v Strasbourgu so danes dejali, da "močno obsojajo neuravnotežene represivne ukrepe, ki se jih je lotila Turčija po spodletelem puču."

Še vedno pa se bodo zavzemali, da "Turčija ostane zasidrana v EU," vendar so pozvali Evropsko komisijo in države članice, da začasno zamrznejo pogajanja o pristopu Turčije z EU.

Erdogan je sicer že v sredo dejal, da zanj glasovanje Evropskega parlamenta nima nobene vrednosti. "Niti ni možno, da prebavim sporočilo, ki mi ga želijo posredovati," je povedal.

Četudi je resolucija bolj simboličnega pomena, gre za prvo resno sporočilo Turčiji, da EU skrbi varovanje pravic in demokracije v Turčiji po spodletelem puču, zaradi katerega so aretirali že skoraj 37.000 ljudi.

Resolucija pa verjetno ne bo imela velikega vpliva, saj članice EU z izjemo Avstrije še vedno podpirajo pristopna pogajanja s Turčijo.

Tudi Slovenija zagovarja nadaljevanje pogajanj, kot je prejšnji teden pojasnil zunanji minister Karl Erjavec, je treba pustiti odprta vrata in nadaljevati dialog s Turčijo, saj se s prekinitvijo dialoga razmere zagotovo ne bi izboljšale ne v Turčiji ne v regiji.

Ankara je izrazila želje po pridružitvi EU že v 60. letih prejšnjega stoletja, uradno so zaprosili za članstvo leta 1987, pogajanja pa so se začela šele leta 2005.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je pred časom posvarila, da bi z zamrznitvijo turških pristopnih pogajanj izgubili obe strani.

Turčija in EU sta se marca dogovorili za pospešitev pristopnih pogovorov, in sicer v okviru dogovora o upravljanju migracijskih tokov, prav tako sta se dogovorili za finančno pomoč Turčiji za sirske begunce, ki živijo na turških tleh, in pospešitev procesa vizumske liberalizacije.

A po neuspelem julijskem puču EU zaskrbljeno spremlja poteze predsednika Erdogana, kot so razmišljanje o ponovni uvedbi smrtne kazni, kršitve svobode izražanja in zapiranje medijev, aretacije visokih članov opozicije in pridržanja številnih poslancev.

Evropska komisija je sicer Turčijo večkrat opozorila, da če se odloči za uvedbo smrtne kazni, se bodo pristopna pogajanja končala, to pa je danes zahteval tudi Evropski parlament, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Erdogan je nedavno pozval k napredku v turških pristopnih pogajanjih do konca leta, v nasprotnem primeru pa zagrozil z razpisom referenduma o prekinitvi pristopnih pogajanj, ki bo v primeru uvedbe smrtne kazni verjetno nepotreben.

Turčija se je začela spogledovati tudi z Rusijo. Erdogan je v nedeljo namreč sporočil, da Turčiji ni treba vztrajno poskušati vstopiti v Evropsko unijo, in nakazal, da bi se lahko Ankara pridružila Šanghajski organizaciji za sodelovanje, ki med drugim vključuje Kitajsko in Rusijo.