Razlika med EPP in S&D bo sicer po pričakovanjih manjša kot v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta - EPP naj bi dobila 211 od 751 sedežev, S&D pa 193 sedežev. Liberalci so s 74 sedeži na tretjem mestu.
Sedaj ima EPP 274 od 766 evropskih poslancev, sledijo evropski socialdemokrati (S&D) s 196 sedeži, liberalci s 83 sedeži, Zeleni ter Evropski konservativci in reformisti s po 57 sedeži, Združena levica s 35 sedeži, evroskeptična Evropa svobode in demokracije z 31 sedeži, 33 pa je nepovezanih poslancev.
Udeležba na volitvah v Evropski parlament v celotni EU je bila 43,11-odstotna, kažejo prve ocene, ki so jih danes objavili v Bruslju. To je za malenkost več kot pred petimi leti, ko je bila udeležba 43-odstotna. Prvič po letu 1979 se je zgodilo, da se je trend obrnil, in je udeležba višja kot na prejšnjih volitvah.
Udeležba v Sloveniji je med najnižjimi - po zadnjih slovenskih podatkih je bila 23,6-odstotna, kar je manj kot leta 2009 in 2004, ko je bila okoli 28-odstotna.
Nižjo udeležbo so med članicami EU po podatkih Evropskega parlamenta zabeležile Slovaška - 13-odstotno, Češka - 19,5-odstotno in Poljska 22,7-odstotno.
Najvišja je bila udeležba v Belgiji in Luksemburgu, kjer je glas oddalo 90 odstotkov volilnih upravičencev. Volitve so sicer v obeh državah obvezne.
V Grčiji in na Cipru, kjer so volitve prav tako obvezne, je slika drugačna: volilo je 42 odstotkov Ciprčanov in 57 odstotkov Grkov.
V Nemčiji je volilna udeležba višja kot leta 2009 - zrasla je za približno štiri in pol odstotne točke s 43,3 odstotka na 47,9 odstotka. Prav tako se je za tri odstotne točke zvišala v Franciji - s 40,6 odstotka na 43,5 odstotka. V Veliki Britaniji pa je zrasla za dobro odstotno točko - s 34,7 odstotka na 36 odstotkov.
V drugih velikih članicah se je znižala. V Italiji je padla za pet odstotnih točk s 65 odstotkov na 60 odstotkov. Kljub temu je Italija med članicami, kjer volitve niso obvezne, beležila drugo najvišjo udeležbo. Višja je bila le na Malti, skoraj 75-odstotna, s tem, da je bila na Malti udeležba na volitvah do nedavnega obvezna.
V Španiji je volilna udeležba padla za malenkost - s 44,9 na 44,7 odstotka.
Na Hrvaškem se je volilna udeležba zvišala - na prvih volitvah lani je bila skoraj 21-odstotna, sedaj pa je šlo na volišča dobrih 24 odstotkov Hrvatov.
Volilna udeležba se je zvišala v enajstih članicah: Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Romuniji, Bolgariji, Litvi, na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, v Grčiji in na Hrvaškem, v preostalih je padla, zelo občutno v Latviji - s 54 odstotkov na 30 odstotkov.
Prvih evropskih volitev junija 1979, ko je postal parlament edina neposredno voljena institucija EU, se je udeležilo 62 odstotkov od 180 milijonov volilnih upravičencev, ki so izvolili 410 poslancev.
Na drugih volitvah leta 1984 je bila udeležba 58,98-odstotna, na tretjih leta 1989 58,41-odstotna, na četrtih leta 1994 56,67-odstotna, na petih leta 1999 49,51-odstotna, leta 2004 45,47-odstotna, leta 2009 pa 43-odstotna.
