Včerajšnje sploh prvo srečanje voditeljev članic EU in Turčije, ki ga je turški premier Ahmet Davutoglu opisal kot "zgodovinski dan" in "nov začetek", bo postalo stalna praksa. Dogovorili so se namreč za redna srečanja na najvišji ravni dvakrat na leto.
Voditelji članic EU in Davutoglu so sicer dorekli in zagnali skupni načrt za ukrepanje v begunski krizi, ki predvideva finančno pomoč EU v zameno za ukrepanje Turčije za zajezitev toka beguncev in migrantov v EU.
EU se je zavezala k "začetnim" trem milijardam evrov finančne pomoči Turčiji pri soočanju z begunsko krizo; naravo te pomoči in potrebo po njej pa bo v prihodnje preučila glede na razvoj dogodkov.
Pol milijarde naj bi šlo iz evropskega proračuna, preostalo pa naj bi prispevale članice glede na delež bruto nacionalnega dohodka. Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov.
EU in Turčija sta včeraj napovedali tudi odprtje novega poglavja v pristopnih pogajanjih 14. decembra. Gre za poglavje 17, ki pokriva gospodarske in denarne zadeve.
Evropska komisija pa se je obenem zavezala k izvedbi priprav v prvem četrtletju leta 2016 za odprtje še več poglavij. Odprtje poglavja morajo sicer soglasno potrditi članice unije.
Dogovor o novem začetku EU in Turčije vključuje tudi pospešitev vizumske liberalizacije. V primeru izpolnitve pogojev lahko Turčija pričakuje odpravo vizumske obveznosti do oktobra 2016.
Turčija pa se je v zameno za pomoč unije zavezala k takojšnjemu sprejetju ukrepov za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer za begunce iz Sirije ter krepitvi boja proti tihotapcem z migranti.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem izpostavil, da EU Turčiji ne bo popuščala pri merilih in standardih, vključno s področjem človekovih pravic.
Turški premier Ahmet Davutoglu pa je zatrdil, da bo Turčija izpolnila vse zaveze iz skupnega načrta za obvladovanje migracijskih tokov.
Slovenski premier Miro Cerar je kot bistveno izpostavil to, da mora Turčija zdaj čim prej začeti izvajati dogovor o obvladovanju migracijskega toka.
Cerar se je na vrhu sicer osebno zavzel tudi za to, da je treba podpreti vse države na balkanski poti, ki se trudijo ustavljati nenadzorovan val beguncev, tako da preverjajo, kdaj gre za nedovoljene migrante.
Pri tem je izpostavil Makedonijo, ki se po njegovih besedah zelo močno trudi, da na svojih mejah ustavi nedovoljene migracije. "Prav je, da se ji pomaga. Slovenija je pripravljena pomagati, če bo treba tudi z določenim, manjšim številom policistov, da nudijo strokovno pomoč," je poudaril.
Pred vrhom EU in Turčije se je na pobudo Nemčije ločeno sestala skupina osmih držav, ki se je pogovarjala o novi shemi za preselitev beguncev iz Turčije v unijo.
Evropska komisija bo do sredine decembra pripravila predlog za novo prostovoljno shemo za preselitev beguncev iz Turčije v članice EU, je povedal predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Skupine članic unije, ki so se včeraj sestale v ožjem krogu, se je prijelo ime "koalicija voljnih". Sestanka naj bi se bile udeležile Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Švedska in Grčija.
Nemška kanclerka Angela Merkel je že ob prihodu poudarila, da je koalicija odprta za vse članice. Juncker pa je po vrhu dejal, da ne ve, koliko držav bo sodelovalo v prostovoljni shemi, a da si želi, da bi jih veliko.
Neuradno se omenja, da naj bi v okviru nove sheme preselili 400.000 beguncev, a te številke uradno ni potrdil nihče.
Ob srečanju ožjega kroga članic unije so se pojavila ugibanja, ali ne gre tudi za razpravo o prihodnosti schengna, saj so bile na sestanku države, ki so se omenjale v kontekstu mini schengna.
Slovenski premier je po vrhu poudaril, da so mu kolegi zagotovili, da ni šlo za nobeno razpravo o mini schengnu.
Cerar, ki je bil ob prihodu na vrh kritičen do srečevanj članic unije v ožjem krogu, je po koncu vrha še pojasnil, da načelno nasprotuje temu, da se v EU brez vnaprejšnjega obvestila in pojasnila sestajajo ožje skupine držav, vendar v včerajšnjem primeru ni šlo za nič takega, kar bi zaslužilo kritiko.
Ob robu vrha se je premier Cerar s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem pogovarjal o postavljanju žičnate ograje na hrvaško-slovenski meji, ki ji Hrvaška nasprotuje.
Cerar je povedal, da ni čas, da prenehajo postavljati žičnate ovire, bodo pa na vseh točkah, ki se morebiti lahko izkažejo za sporne v luči opredeljevanja meje, raje defenzivni, torej ne bodo postavljali žičnatih ovir, da ne bi povzročali mejne napetosti.
"Kolega Milanović zna biti včasih duhovit," je še dejal Cerar v odzivu na izjave hrvaškega premierja ob prihodu na vrh. Na vprašanje o tem, kako komentira neodzivanje Slovenije na hrvaške protestne note, je namreč Milanović ob prihodu odgovoril, da poskuša Slovenija nekaj "nažicati".
Po vrhu je Milanović menil, da bo Slovenija žičnato ograjo umaknila. "Te ograje me motijo, a konec koncev je to njihova stvar. Mislim, da jih bo Slovenija stoodstotno umaknila, a za Madžarsko ne vem," je dejal hrvaški premier.