Ministrica je na popoldanski novinarski konferenci poudarila, da sklep ne pomeni napada na schengen, ampak gre za ukrep pravočasne priprave na morebitni begunski naval. Ukrep je po njenem mnenju potreben, da lahko osebam, ki bodo prišle v Slovenijo, zagotovijo dostojno obravnavo, da se policistom, ki prvi pridejo v stik z begunci, olajša delo in ker morajo storiti vse, da bi se izognili ogrožanju javnega reda oziroma notranje varnosti.
Izpostavila je še, da je ukrep začasen, zanj pa so se odločili na podlagi ocene tveganja. Nadzor na meji pa je bilo treba uvesti pravočasno zato, da bi obvladovali situacijo in da ne bi bili priča neobvladljivemu migracijskemu toku, kakor v sosednjih državah. Samo na Madžarsko je v prvih osmih mesecih letos prišlo 155.000 ljudi, je spomnila.
Njihova naloga je namreč, da ne prihaja do nekontroliranih situacij, je ministrica pojasnila odločitev vlade. Sklep je sicer vlada sprejela na predlog notranjega ministrstva.
Želijo namreč, da bi bil proces prehoda beguncev postopen in ob sprotnem sproščanju nastanitvenih zmogljivosti, ki jih ves čas pripravlja Slovenija.
Odločitev ne vpliva na dosedanjo solidarno držo pri iskanju skupne evropske rešitve, je še povedala ministrica in dodala, da je Slovenija odgovorna in solidarna država ter bo takšna tudi ostala. Poudarila je, da ukrep, ki bo začel veljati ob polnoči, ne bo vplival na pravice migrantov, da oddajo vlogo za mednarodno zaščito pri postopku mejne kontrole.
Ministrica se je sicer s hrvaškim kolegom Rankom Ostojićem včeraj pogovarjala o migracijah. A na novinarski konferenci je zanikala govorice, da sta govorila o zagotavljanju varnostnih koridorjev za migrante. "Evropska zakonodaja takšnega koncepta ne pozna in če bi Slovenija migrantom iz sosednjih držav omogočala spontan in množičen prehod čez svoje ozemlje, bi s tem kršila ne le nacionalno temveč tudi evropsko zakonodajo," je poudarila Györkös Žnidarjeva in dodala, da tudi od Hrvaške kot članice EU pričakujejo spoštovanje pravnega reda EU. Ob tem je ministrica Hrvaški obljubila pomoč, če jo bo pri obvladovanju migracij potrebovala.
Glede meje s Hrvaško je poudarila, da je ta že zunanja schengenska meja, ki se jo nadzira. Tudi generalni direktor policije Marjan Fank je poudaril, da na meji s Hrvaško okrepljen nadzor že tako ali tako poteka. Dodatnih policistov tja še niso poslali. "S spremenjeno situacijo bomo na kritičnih točkah verjetnih prihodov migrantov okrepili nadzor," je povedal Fank.
Tako Fank kot ministrica sta povedala, da ukrep ni bil sprejet v dogovoru s sosednjimi državami ali Evropsko komisijo, temveč so jih o tem samo obvestili.
Fank je pojasnil, da ukrep lahko v prvi fazi traja do 30 dni z možnostjo podaljšanja, če bi se stopnja ogroženosti stopnjevala. Za uvedbo začasnega nadzora so se po njegovih besedah odločili, ker ocena tveganja, povezana z nezakonitimi migracijami, nakazuje, da bi lahko bil zaradi nenadzorovanega pritoka migrantov ogrožen javni red in notranja varnost v Sloveniji.
"Tu ne gre za zapiranje meja. Vsak povečan občutek strahu pred kriminaliteto ali čem podobnem ni utemeljen. Policija bo poskrbela, da tokovi nezakonitih migracij ne bodo vplivali na občutek varnosti naših državljanov," je še obljubil Fank.
Za slovenske državljane na meji z Madžarsko to pomeni potrebo po potovalnih dokumentih in morebitno mejno kontrolo. "Tu ne bo šlo za klasično mejno kontrolo, temveč za izključno selektivno. Ne predvidevamo večjih zastojev, izločena bodo samo tista vozila in tisti potniki, ki bi lahko bili po indikatorjih del tokov ilegalnih migracij," je povedal Fank in dodal, da nadzor ne bo potekal na vseh mejnih prehodih, temveč samo na tistih, ki so izpostavljeni večjemu tranzitu.
Število policistov na meji se bo prilagajalo vsakodnevno, tako kot se je do sedaj na določenih območjih, kjer je policija pričakovala nezakonite migracije in so okrepljene aktivnosti že potekale. Finančne potrebe in sredstva za okrepljen nadzor pa je po Fankovih besedah težko napovedat. Za kadrovske okrepitve na meji z Madžarsko ter tudi Hrvaško so že aktivirali rezervni sestav policije.