Čeprav naj bi članice unije na neformalnem zasedanju konec avgusta že prvič razpravljale o konkretnih številkah, tudi novi pogajalski okvir še ne vsebuje konkretnih predlogov obsega posameznih naslovov proračuna EU.
Ciprsko predsedstvo bo konkretne zneske predstavilo oktobra, na izrednem vrhu 22. in 23. novembra pa že cilja na politični dogovor. EU si je zadala cilj, da ga bo dosegla do konca leta.
Članice unije so razdeljene na dva tabora. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želijo predlog Evropske komisije zmanjšati za vsaj deset odstotkov, torej na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU.
Temu nasprotujejo neto prejemnice ali "prijateljice kohezije", med katerimi je tudi Slovenija, ki zagovarjajo zlasti ohranitev sredstev kohezijske politike. Za Slovenijo so poleg tega ključna tudi sredstva za razvoj podeželja.
Komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka BND EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND povezave.
A ob tem je opredelila tudi niz programov izven proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad in sredstva za fuzijski reaktor Iter. Ob upoštevanju teh programov se 1025 milijard evrov zviša na 1083 milijard evrov oziroma 1,11 odstotka BND.
Ministri ali državni sekretarji za evropske zadeve, ki se sestajajo v okviru Sveta za splošne zadeve, bodo danes razpravljali tudi o pripravah na vrh 18. in 19. oktobra, ki bo osredotočen na reševanje krize v območju evra.
Poleg tega bodo govorili o tem, kako bi izboljšali potek evropskega semestra, Evropska komisija pa jim bo predstavila ocene nacionalnih strategij o vključevanju Romov.