Kot piše na spletni strani Evropskega parlamenta, je poročevalec Axel Voss (EPP) na zasedanju v Strasbourgu izrazil obžalovanje, da večina poslancev ni podprla stališča, ki ga je zagovarjal z odborom. "Toda to je del demokratičnega procesa. K tej temi se bomo vrnili septembra, jo znova preučili in poskusili odpraviti pomisleke ljudi, hkrati pa pravila o avtorskih pravicah prilagoditi sodobnemu digitalnemu okolju."
Poslovnik parlamenta določa, da če vsaj deset odstotkov poslancev, to je 76, nasprotuje začetku pogajanj s Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor, potem se o začetku pogajanj opravi glasovanje na plenarnem zasedanju. Do roka, ki se je iztekel v torek opolnoči, je nasprotovanje izrazilo zadostno število poslancev, še piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v tem, da bi ustvarjalci kreativne industrije, najsibo glasbe, filmov ali novic, dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju. Predlog sprememb je sicer naletel na odpor ameriških tehnoloških velikanov in tudi zagovornikov svobode interneta, pri čemer so nekateri opozarjali, da bi lahko pomenila konec za vsebine, kot so memi in gifi.
Kot dva najbolj sporna vidika sta se izkazala člena 11 in 13 oziroma prizadevanji po povečanju prihodkov med izdajatelji novic in po omejitvi vsebin, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami, na platformah, kot sta Youtube ali Facebook v lasti Googla.
Večji izdajatelji novic, med njimi tudi AFP, so se zavzeli za reformo novinarskih medijev, kot jo predvideva 11. člen, saj jo vidijo kot nujno potrebno rešitev za brezplačne spletne novice, ki so zdesetkale zaslužke tradicionalnim medijskim družbam. Nasprotniki so to poimenovali kot davek na povezave, ki bo zaviral razpravo na internetu.
Na še večji odpor pa je naletel 13. člen predloga, po katerem bi spletne platforme postale zakonsko odgovorne za zaščitene vsebine, ki jih uporabniki objavljajo na spletu.
Trije evropski poslanci iz Slovenije, Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni), so glasovali proti. Prvi, kot so sporočili iz njegove pisarne, želi s tem prispevati, da se odločanje prestavi na jesen in tako omogoči več časa za argumentirano in poglobljeno razpravo: "Burni odzivi v zadnjih dneh kažejo, da te ni bilo dovolj ali pa tema ni bila dovolj znana širši javnosti."
Tanji Fajon se zdi, da je med predlogi v direktivi "preprosto preveč nedorečenosti, nesorazmerij in slabih rešitev, da bi jih v tem trenutku lahko podprla", za Šoltesa pa je današnja odločitev "velika zmaga za ohranitev svobode govora, hkrati pa tudi velika zaušnica cenzuri, za katero so si nekateri zelo prizadevali".
Za pa je glasoval Franc Bogovič (EPP/SLS), ki meni, da direktiva ne bo omejevala in cenzurirala interneta, zgolj postavlja zakonodajni okvir za spletne platforme, da bodo ustvarjalcem, avtorjem, vrnile vsaj del tistega, kar na njih zaslužijo.