marjan šarec, robert golob Svet24.si

Če se s to pomočjo reši eno otroško ...

test Svet24.si

Za prvi spolni odnos ni nikoli prepozno, lahko pa ...

52-poljansek_2013 Necenzurirano

Pidovski tajkun prodaja podjetje, ki služi ...

jansa logar bobo1 Reporter.si

Logar Janši počasi, a vztrajno načenja živce: ...

rogaška celje Ekipa24.si

Bizarno! 'Nagice', poljubi deklet ... Takšna ...

mei rabic Njena.si

Skrito v raju: Spoznajte šolarko, ki igra Elo

luka doncic dallas Ekipa24.si

Kakšen odgovor Dončića in Dallasa vsem kritikom...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Erdogan: sultan, ki sedi na dveh stolih

Deli na:
Erdogan: sultan, ki sedi na dveh stolih

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan - Foto: Profimedia

Med vojno v Ukrajini je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan postal zelo mednarodno dejaven. Sodeluje tako s Kijevom kot Moskvo in se ima za pomembnega mirovnega posrednika. Svojo moč kaže tudi z občasnim žuganjem Finski in Švedski, da ju ne bo spustil v Nato. Prste ima vmes tudi pri vnovičnem izbruhu napetosti med Azerbajdžanom in Armenijo. Še zlasti Američanom pa gredo pokonci vsi lasje zaradi njegovih načrtov, da bi Turčijo včlanil v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje.

Erdogan si želi, da bi postal nekakšen novi mogočni otomanski sultan, kot sta bila na primer Mehmed Osvajalec in Sulejman Veličastni, ki sta bila strah in trepet krščanske Evrope.

Erdogan in Putin sta hkrati tekmeca in zaveznika. Tekmujeta za vpliv v Siriji, Libiji in Zakavkazju, hkrati njuni državi tesno sodelujeta na gospodarskem področju in pri razvoju novega orožja.

Erdogan je bil najprej prijazen do turške vojske, ko pa se je utrdil na oblasti, je obračunal z vojaškim vrhom, ki naj bi bil del globoke države. Poskus vojaškega udara julija 2016 je bil morda labodji spev protierdoganovskih sekularnih vojaških struktur.



Islamist Fethullah Gülen, ki že od leta 1999 živi v izgnanstvu v ZDA, je Erdoganov tekmec v turškem islamističnem taboru. Skupaj sta strla »globoko državo« podpornikov Atatürkove dediščine, nato pa je Erdogan Gülena obtožil, da v Turčiji gradi »vzporedne strukture« in obračunal z njegovimi privrženci.

Erdoganov glavni notranjepolitični cilj je postopna razkroj sekularne turške države. Med drugim načrtno krepi islamske šole, da bi izoblikoval, kot je sam rekel, globoko verno generacijo, ki bo ustvarila novo civilizacijo. Poleti 2020 je znova dovolil muslimanske molitve v Hagiji Sofiji, ki je bila vse od leta 1934 muzej.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24