dominika švarc pipan, maša kociper, branko lobnikar Svet24.si

Dodatno poročilo Lindava o morebitnih političnih...

ruski državljani, zemun Svet24.si

V Srbiji jih je kot Rusov

bostjan lindav sta2 Necenzurirano

Je policija "Janševa" ali ne? #analiza

damir crncec pl4 Reporter.si

Državni sekretar D. Črnčec: Po dolgem blatenju ...

spanija enrique Ekipa24.si

Odjeknilo je! Španija se je odločila o usodi ...

natalija-verboten Odkrito.si

Natalija Verboten - Po 15 letih se je vrnil njen ...

slovenija norveska lv Ekipa24.si

Bomba vseh bomb: vroči slovenski reprezentant ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Erdogan: sultan, ki sedi na dveh stolih

Deli na:
Erdogan: sultan, ki sedi na dveh stolih

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan - Foto: Profimedia

Med vojno v Ukrajini je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan postal zelo mednarodno dejaven. Sodeluje tako s Kijevom kot Moskvo in se ima za pomembnega mirovnega posrednika. Svojo moč kaže tudi z občasnim žuganjem Finski in Švedski, da ju ne bo spustil v Nato. Prste ima vmes tudi pri vnovičnem izbruhu napetosti med Azerbajdžanom in Armenijo. Še zlasti Američanom pa gredo pokonci vsi lasje zaradi njegovih načrtov, da bi Turčijo včlanil v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje.

Erdogan si želi, da bi postal nekakšen novi mogočni otomanski sultan, kot sta bila na primer Mehmed Osvajalec in Sulejman Veličastni, ki sta bila strah in trepet krščanske Evrope.

Erdogan in Putin sta hkrati tekmeca in zaveznika. Tekmujeta za vpliv v Siriji, Libiji in Zakavkazju, hkrati njuni državi tesno sodelujeta na gospodarskem področju in pri razvoju novega orožja.

Erdogan je bil najprej prijazen do turške vojske, ko pa se je utrdil na oblasti, je obračunal z vojaškim vrhom, ki naj bi bil del globoke države. Poskus vojaškega udara julija 2016 je bil morda labodji spev protierdoganovskih sekularnih vojaških struktur.



Islamist Fethullah Gülen, ki že od leta 1999 živi v izgnanstvu v ZDA, je Erdoganov tekmec v turškem islamističnem taboru. Skupaj sta strla »globoko državo« podpornikov Atatürkove dediščine, nato pa je Erdogan Gülena obtožil, da v Turčiji gradi »vzporedne strukture« in obračunal z njegovimi privrženci.

Erdoganov glavni notranjepolitični cilj je postopna razkroj sekularne turške države. Med drugim načrtno krepi islamske šole, da bi izoblikoval, kot je sam rekel, globoko verno generacijo, ki bo ustvarila novo civilizacijo. Poleti 2020 je znova dovolil muslimanske molitve v Hagiji Sofiji, ki je bila vse od leta 1934 muzej.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24