Izredne razmere, ki običajno trajajo tri mesece, so v Turčiji od julija 2016 podaljšali sedemkrat. V tem času so v Turčiji priprli približno 80.000 ljudi, dvakrat toliko ljudi pa je izgubilo službe v javni upravi.
Tarča najobsežnejše čistke v sodobni turški zgodovini niso bili samo domnevni privrženci v ZDA živečega pridigarja Fethullaha Gülena, ki mu Ankara pripisuje odgovornost za puč, temveč tudi kurdski aktivisti in levičarji.
Bivši vodji opozicijske prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) Figen Yuksekdag in Selahattin Demirtas po aretaciji novembra 2016 zaradi povezav s kurdskimi uporniki še vedno ždita v zaporu.
Turška vlada že načrtuje sprejetje nove zakonodaje, ki bo vključevala nekatere najstrožje določbe izrednih razmer. O predlogu, ki so ga provladni mediji poimenovali protiteroristična zakonodaja, bo danes razpravljal pristojni odbor, v ponedeljek pa poslanci na plenarni seji.
V največji opozicijski Republikanski ljudski stranki (CHP) menijo, da bodo novi ukrepi primerljivi z izrednimi razmerami. "S tem predlogom, z ukrepi v tem besedilu, izredne razmere ne bodo podaljšane za tri mesece, temveč za tri leta," je dejal vodja poslanske skupine CHP Özgür Özel.
Predlog predvideva, da bodo imele oblasti še tri leta pravico, da odpustijo javne uslužbence, ki so povezani s "terorističnimi" skupinami. Po sončnem zahodu bodo prepovedani protesti in zborovanja na javnih krajih, oblasti jih bodo sicer lahko odobrile do polnoči, če ne bodo kršili javnega reda. Osumljenec bo lahko brez obtožnice pridržan do 48 ur oz. do štiri dni v primeru več kaznivih dejanj.
Oblasti so sicer do zadnjega trenutka izvrševale posebne pristojnosti, ki jih imajo z izrednimi razmerami. 8. julija je bil objavljen odlok, v skladu s katerim je bilo odpuščenih 18.632 ljudi, med njimi 8998 policistov, zaradi domnevnih povezav s terorističnimi organizacijami.
Turčija ima od minulega tedna predsedniški sistem, v skladu s katerim ima Erdogan bistveno večje pristojnosti kot prej.