EPP vztraja pri Webru za predsednika Evropske komisije

"Naše stališče v pogajanjih je v resnici zelo skromno," je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, ki se udeležuje sestanka EPP. Od vseh temeljnih vodilnih vlog želi EPP izključno predsednika Evropske komisije, medtem ko so vsi drugi položaji na voljo tistim, ki so dosegli drugi in tretji rezultat, po nekih scenarijih tudi tistim, ki so dosegli četrti rezultat, je pojasnil.

Plenković je edini voditelj članice unije, ki se udeležuje tridnevnega sestanka EPP v baskovskem obmorskem mestu, čeprav je pred tedni kazalo, da je mogoča tudi udeležba nemške kanclerke Angele Merkel, do nedavnega pa je bilo na sestanku pričakovati tudi latvijskega premierja Krišjanisa Karinša, ki je poleg Plenkovića koordinator EPP za pogajanja o vodilnih položajih.

Hrvaški premier je poudaril, da uživa Weber ne le podporo skupine EPP v Evropskem parlamentu, temveč tudi podporo voditeljev članic iz konservativne družine. EPP je jasna relativna zmagovalka volitev, zato je stališče tako EPP v Evropskem parlamentu kot voditeljev EPP, da Weber mora biti naslednji predsednik komisije, je pojasnil.

Tudi na nacionalni ravni dobi relativni zmagovalec volitev priložnost, da prvi sestavi vlado, nič ni bolj naravnega, je ponazoril Plenković. Na kocki je spoštovanje procesa, ki v EPP traja osem mesecev, od lani novembra, ko je stranka Webra izbrala za vodilnega kandidata v bitki s še enim dobrim kandidatom, Fincem Alexandrom Stubbom, je spomnil.

Weber pa je izpostavil, da so danes opredelili dve plati pristopa EPP za pogajanja v prihodnjih tednih: največja politična družina terja pravico do vodenja ob pripravljenosti na kompromise, pri čemer želijo ustvarjati stabilnost in zagotoviti Evropi novo perspektivo. "Jutri gremo v Bruselj in začnemo pogajanja s preostalimi tremi ključnimi proevropskimi skupinami," je napovedal.

Plenković pa je še povedal, da je sestanek šestih koordinatorjev treh glavnih političnih družin o vodilnih položajih minuli petek v Bruslju pokazal, da v tekmi za predsedniški položaj v komisiji konservativci podpirajo Webra, socialisti Fransa Timmermansa, liberalci pa Margrethe Vestager. Na vprašanje, ali je Vestagerjeva vodilna kandidatka, odgovarja, da je minuli petek bila tako predstavljena.

Na vprašanje, kako pomembno je spolno ravnotežje, je odgovoril, da so sedaj na zasedanjih Evropskega sveta od skupaj 30 voditeljev le štiri ženske - litovska predsednica, nemška kanclerka, britanska premierka in visoka zunanjepolitična predstavnica unije. Na vprašanje, ali bi morali dva od štirih položajev zasesti ženski, pa je odgovoril, da to nikjer ne piše.

O možnosti dogovora o svežnju ključnih položajev - predsednikih Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropske centralne banke in visokem zunanjepolitičnem položaju - že na vrhu ta mesec je hrvaški premier dejal, da je pri političnih ocenah realen in da gre za zelo kompleksen proces pogajanj, ki bo terjal še veliko dela.

Plenković je še opozoril, da se morajo vsi zavedati svoje politične odgovornosti in da podaljševanje procesa ni dobro za ugled unije. Brexit traja že tri leta, kar ni dobro, Evropska komisija mora začeti svoj nov mandat pravočasno, osredotočiti se je treba na zahtevna pogajanja o večletnem proračunu, volivci pričakujejo, da institucije opravljajo svoje delo, je ponazoril izziv.

Na vprašanje, kdo bo hrvaška komisarska kandidatka oziroma kandidat, pa je Plenković odgovoril, da je treba stopati korak za korakom: najprej je treba vedeti, kdo bo predsednik komisije, potem pa on sestavi ekipo.

Webra je danes v San Sebastianu odločno podprl tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, sicer prav tako član evropske konservativne družine in prvi spitzenkandidat EPP. "Močno podpiram Manfreda Webra za naslednjega predsednika komisije. To zveni normalno, a v političnih družinah ni nič normalno," je dejal.

V San Sebastianu sicer izpostavljajo, da ni večine proti EPP ne v parlamentu ne med članicami. Izpostavljajo tudi, da si bodo prizadevali za bolj demokratično Evropo, konkretno med drugim za to, da bi imel parlament v prihodnje neposredno pravico do zakonodajne pobude.