Voditelji članic zveze Nato so včeraj z večerjo pri predsedniku Turčije Recepu Tayyipu Erdoganu začeli dvodnevni vrh zavezništva v Ankari.

V ospredju vrha so povečevanje proračunskih izdatkov za obrambo, krepitev zmogljivosti obrambne industrije, večja vloga Evrope v Natu in nadaljnja podpora Ukrajini.

Turški predsednik je skupaj s soprogo Emine Erdogan generalnega sekretarja zavezništva Marka Rutteja ter voditelje članic Nata in njihove partnerice oziroma partnerje sprejel v predsedniški palači v Ankari. Med gosti sta bila tudi slovenski premier Janez Janša in njegova soproga Urška Bačovnik Janša.

Večerje so se prav tako udeležili južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Rutte je ob sprejemu von der Leyen in Coste dejal, da sodelovanje med EU in Natom "ne bi moglo biti boljše". Naloge med povezavama pa so jasno razdeljene, je dodal. Nato skrbi za zmogljivosti, standarde ter poveljevanje in nadzor, EU pa za praktično vse ostalo, je pojasnil.

Dobro sodelovanje z Natom sta pozdravila tudi predsednika obeh evropskih institucij. Costa je dodal, da evropski državljani od vrha v Ankari pričakujejo jasno sporočilo, da se lahko pri obrambi še naprej zanesejo na zavezništvo.

"Močna Evropa pomeni močan Nato in odločeni smo zapolniti vrzeli na področju obrambe," pa je dejala von der Leyen.

Večja vloga Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti v okviru Nata je sicer poleg povečevanja proračunskih izdatkov članic za obrambo, krepitve zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnje podpore Ukrajini ena od osrednjih tem zasedanja voditeljev Nata, ki se bo zaključilo v sredo.

Ob začetku vrha so se na ločeni delovni večerji v okviru Sveta Nato-Ukrajina sestali zunanji ministri članic zavezništva, vključno s slovenskim ministrom Tonetom Kajzerjem, in njihov ukrajinski kolega Andrij Sibiha.

Obrambni ministri Nata, med njimi slovenski minister Valentin Hajdinjak, pa so imeli na programu večerjo s kolegi iz partnerskih držav Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.

Zasedanje poteka v senci napetosti med ZDA in Evropo, ki ji je Trump danes v Ankari znova očital, da mu ni pomagala v vojni proti Iranu. Obenem je ponovil težnje po prevzemu Grenlandije, zaradi katerih so se odnosi med obema stranema Atlantika zaostrili že v začetku leta.