Sporno ograjo na dansko-nemški meji so začeli postavljati konec januarja, zadnje dele ograje pa so končali blizu mejnega prehoda Sofiedal.
Prašičja kuga ni nevarna za človeka, je pa pogubna za prašiče. Cepiva zanjo ni. Če bi se virus te bolezni razširil na danske prašičje farme, bi po ocenah vlade povzročil ogromno škodo v svinjereji, eni glavnih gospodarskih panog v državi.
Po navedbah danske vlade bi morali v tem primeru ustaviti ves izvoz svinjine v nečlanice Evropske unije. Po podatkih danske agencije za naravo je vrednost danskega izvoza svinjine lani znašala okoli 28,5 milijarde danskih kron (3,81 milijarde evrov).
Ograja je visoka meter in pol in sega pol metra pod površje zemlje. Na več mestih ima vrata za prehod živine, vsakih sto metrov pa so v njej manjše odprtine 20 krat 20 centimetrov, skozi katere lahko prehajajo manjše živali. Po navedbah danske agencije za naravo je postavitev ograje stala 45 milijonov kron (okoli šest milijonov evrov), precej manj od predvidenih 80 milijonov evrov (10,7 milijona evrov).
"Ne pričakujemo, da bo ograja zadržala vse divje svinje, je pa to pomembna ovira," je dejal eden od vodij projekta Bent Rasmussen iz danske agencije za naravo.
Ljudje, ki živijo ob meji, so ograjo označili za nepotrebno in za simbol izolacije. Zagovorniki pravic živali se bojijo, da bodo z ograjo predvsem zmotili življenjske prostore volkov, vider in šakalov. Namesto da se bodo premikali po naravi, bodo namreč pogosteje zašli na nevarne ceste in železniške tire. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je glavni prenašalec virusa prašičje kuge človek, ne divje svinje. Virus se namreč med drugim prenaša z blatom na avtomobilskih pnevmatikah ali na podplatih čevljev.
Prašičjo kugo so v Evropi doslej zabeležili v baltskih državah, na Poljskem, Češkem in Madžarskem. Nekaj primerov te bolezni so lani zaznali tudi pri divjih svinjah v Belgiji.