Rok za razpis volitev so Maduru prejšnjo soboto postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija.
Zaradi nedemokratičnih volitev mu odrekajo legitimnost položaja, priznavajo legitimnost parlamentu na čelu s predsednikom Guaidojem in pričakujejo razpis predsedniških volitev, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev demokratično izvoljene oblasti.
Maduro je ultimat sredi tedna že zavrnil, a izrazil pripravljenost na pogajanja z opozicijo. "V Venezueli so že bile predsedniške volitve in če želijo imperialisti nove volitve, bodo morali počakati do leta 2025," je dejal.
V soboto pa je Maduro pred svojimi privrženci v Caracasu dejal, da podpira zamisel o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bi bile še letos. Redne volitve v venezuelski parlament, v katerem ima večino opozicija, so sicer predvidene prihodnje leto.
Poleg ZDA in večine latinskoameriških držav je Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele v četrtek na plenarnem zasedanju priznal tudi Evropski parlament in ob tem članice EU pozval, naj storijo enako.
Ali bodo po izteku ultimata Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele enotno priznale vse članice EU, ni jasno. Kot je ob neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bukarešti v petek dejal slovenski zunanji minister Miro Cerar, EU kot celota praviloma doslej ni sprejemala odločitev o priznavanju tujih vlad in še manj držav, tako da se pri tem zastavlja še nekaj pravnih vprašanj, ki jih bo treba razčistiti.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je napovedala, da bo EU vzpostavila mednarodno kontaktno skupino evropskih in latinskoameriških držav, ki bo pomagala pri organizaciji novih predsedniških volitev v Venezueli.