Načrt B predvideva vzpostavitev posebnega investicijskega sklada, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Po podanem predlogu predsednika Anastasiadesa je bil dosežen konsenz in sprejeta soglasna odločitev o vzpostavitvi investicijskega solidarnostnega sklada," je v izjavi za javnost pojasnil tiskovni predstavnik vlade Hristos Stilianides.
Drugi udeleženci sestanka pa so v kratkih pojasnilih za novinarje zagotavljali predvsem, da so iz načrta povsem opustili vprašanje obdavčenja bančnih vlog.
Sicer o sami vzpostavitvi sklada, tudi o njegovem financiranju, zaenkrat še ni nobenih informacij. Stilianides je poudaril, da se s tem vprašanjem ukvarja odvetniška ekipa.
So pa že pred tem v javnost pricurljale informacije, da naj bi sklad med drugim oblikovali s sredstvi iz pokojninske blagajne ter vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru. Z zlatimi rezervami naj bi prispevala tudi ciprska centralna banka, jamstva za sklad pa bi lahko poskušali zagotoviti tudi z energetskimi viri, ki naj bi se skrivali pred obalami otoške države. Sklad naj bi nato z nujnimi izdajami obveznic zbral sredstva za reševalni paket.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi sicer lahko na ta način zbrali do 4,8 milijarde evrov, francoska tiskovna agencija AFP pa povzema poročanje nekaterih ciprskih medijev, da bi s tem zagotovili okoli 3,5 milijarde evrov. Kako naj bi Ciper prišel do preostalih potrebnih sredstev, zaenkrat ni znano.
Namestnik vodje vladne stranke Disy Averof Neofitu je po zaključku srečanja poudaril, da je "zadržano optimističen", da bo kmalu prišlo do rešitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Za danes je sicer znova sklicana seja ciprskega parlamenta, pri čemer pa ni jasno, ali bodo poslanci znova odločali o reševalnem paketu.
Iz strankarskih krogov je namreč slišati želje, da bi se o podrobnostih novega načrta še posvetovali. Ob tem morajo zeleno luč prižgati še partnerji iz trojke - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Tudi Neofitu je dejal, da danes ne pričakuje potrditve.
Medtem se ciprski finančni minister Mihalis Saris v Moskvi še naprej trudi zagotoviti pomoč Rusije. Ruski premier Dmitrij Medvedev se je danes pritožil, da EU Rusije o dogajanju v zvezi s Ciprom ni primerno obveščala. "Sistem zgodnjega opozarjanja ni dobro deloval," je poudaril in menil, da je v luči strateških odnosov med EU in Rusijo na tem treba delati.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se mudi v Moskvi, je odgovoril, da se je EU z Rusijo posvetovala o vprašanju Cipra, vendar pa je bil rešilni načrt kompromis v zadnjem trenutku. "Odločitev je bila rezultat kompromisa, odprt pa sem za pripombe ruskih partnerjev," je pojasnil. "V preteklosti smo rešili že večje probleme. Upam, da bomo tudi tokrat lahko našli rešitev," je bil še spravljiv Barroso.
Ciper se je zaradi velike izpostavljenosti predimenzioniranega bančnega sektorja in gospodarstva do obubožane Grčije znašel na robu bankrota. Države z evrom so otoški državi po maratonskem zasedanju v soboto zgodaj zjutraj odobrile 10 milijard evrov pomoči, a v zameno bi morali na otoku zbrati 5,8 milijarde evrov s pomočjo davka na bančne vloge.
Prvotni predlog glede obdavčitve vlog je sicer Ciper v minulih dneh uspel malce ublažiti, predvsem z ničelno davčno stopnjo za vloge do 20.000 evrov, a za poslance še vedno ni bil sprejemljiv.
Svet ECB je sicer danes okrepil pritisk na Ciper z odločitvijo, da bo le še do ponedeljka ohranil izredno likvidnostno pomoč bančnemu sistemu te otoške članice območja evra. O nadaljnji likvidnostni pomoči pa bodo v Frankfurtu razmislili le v primeru, da se do ponedeljka najde rešitev glede programa pomoči, ki bo zagotovil solventnost ciprskih bank.
Guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades se je odzval s trditvijo, da bo Ciper do ponedeljka imel pripravljen program. Demetriades se je pred izjavo udeležil jutranjega srečanja političnega vrha.