Cheney je bil s svojimi pravniki eden glavnih režiserjev tako imenovanih posebnih zasliševalskih metod, s katerimi je obveščevalna agencija Cia obdelovala teroristične osumljence v tajnih zaporih po svetu. Na televiziji Fox je senatno poročilo, ki ga je razen demokratov med republikanci doslej podprl le John McCain, opredelil kot žalitev za Cio.
Zanikal je, da bi agenti Cie delovali samovoljno brez pooblastil, kot tudi to da nekdanji predsednik George Bush mlajši o podrobnostih dejanj ni vedel. Gre za znana ugibanja o tem, da je Cheney vlekel niti vlade mimo svojega neizkušenega šefa.
Cheney trdi, da posebne zasliševalske metode niso mučenje, priznal pa je, da za "rektalno hidracijo" in hranjenje doslej ni slišal in da to ni spadalo na seznam odobrenih ukrepov. Ujetnike so mučili namreč tudi tako, da so jim v zadnjično odprtino skozi cevko tlačili hrano in vodo.
Še posebej pa je bil Cheney ogorčen nad tem, da se nekomu zaradi postopkov smili Kalid Šejk Mohamed, glavni organizator napadov na ZDA 11. septembra 2001. "Imamo ga v rokah. Vemo, da je arhitekt napadov. Kaj naj storimo? Ga poljubimo na lica? Kako lepo se želiš obnašati do morilca 3000 ljudi?"
Cheney vztraja, da je cilj v teh primerih opravičeval sredstva in bi vse, kar so delali, storil še enkrat, brez razmišljanja enako kot prej.
Cheneyjeva ogorčena obramba mučenja in zatrjevanje, da je Bush vedel za vse od samega začetka je prišla potem, ko so skupine za človekove pravice in celo visoki uradniki ZN zahtevali kazenski pregon odgovornih. A branijo se tudi drugi.
Nekdanji direktorji Cie Porter Goss, George Tenet in Michael Hayden so napisali oster komentar v časopisu Wall Street Journal, kjer so senatno poročilo označili za enostranski politični konstrukt, poln napak in samovoljne razlage dejstev. Šlo naj bi za strankarski napad na agencijo, ki je naredila največ za zaščito Amerike.
Najbolj sporen je Hayden, ki je vodil tudi zloglasno Agencijo za nacionalno varnost (NSA), preko katere ZDA vohunijo po vsem svetu, glede na razkritja Edwarda Snowdna pa tudi doma. Senatni preiskovalci trdijo, da je Hayden enostavno lagal, ko je leta 2007 trdil, da so ostri postopki z ujetniki preprečili vrsto napadov na ZDA.
Poročilo trdi, da mučenja niso pripeljala do informacij o tem, kje se skriva vodja Al Kaide Osama bin Laden. Zasliševalci so do ključne informacije prišli, še preden so začeli osumljenca mučiti, mučenja drugih pa so imela za posledico veliko napačnih izmišljenih ali zavajajočih informacij. Nekdanji direktorji Cie to ugotovitev v poročilu zanikajo, vendar ne ponujajo nasprotnega dokaza.
Nekdanji direktor Cie John McLaughlin je v obrambi agencije šel morda celo malce predaleč, glede na to, da je simulirano utapljanje (water boarding) sedaj tudi v ZDA priznano kot mučenje. Za Washington Post je napisal, da je Kalid Šejk Mohamed zaradi simuliranega utapljanja postal ameriški svetovalec o Al Kaidi. Poročilo senata sicer trdi, da si je Mohamed zadeve izmišljal, da bi ga nehali mučiti.