V skladu s predlaganimi novostmi naj bi med drugim na seznam t.i. varnih držav porekla uvrstili še Albanijo, Kosovo in Črno goro, medtem ko so Srbija, BiH in Makedonija že na njem.

Poleg tega naj bi migranti v Nemčiji v prihodnje dlje časa, kar do pol leta, ostajali v sprejemnih centrih, kjer bi načeloma prejemali pomoč v blagu in ne več gotovine.

Predvideni so tudi posebni tečaji za čim hitrejšo integracijo v nemško družbo tistih, ki bodo azil najverjetneje dobili, ter poenostavitev birokratskih postopkov za gradnjo namestitvenih kapacitet za begunce.

Po obravnavi v spodnjem domu parlamenta, bundestagu, naj bi nova zakonodaja v zgornji dom parlamenta, bundesrat, romala nekje v sredini oktobra. Cilj je, da bi bila uveljavljena že v začetku novembra.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je medtem v sredo razkril, da na njegovem ministrstvu že pripravljajo tudi druge novosti. Med drugim načrtujejo, da bi postopke preverjanja utemeljenosti prošenj za azil, kakršni potekajo na letališčih, v prihodnje izvajali tudi na kopenskih mejnih prehodih.

Val beguncev, ki prihajajo v Nemčijo, sicer podira vse rekorde. Samo v septembru naj bi jih v državo prišlo od 270.000 do 280.000, kar je več kot v celotnem lanskem letu.