Bruselj grozi Poljski z "jedrsko bombo" - odvzemom glasovalnih pravic

Tega v bruseljskem žargonu imenujejo "jedrska bomba", ki v skrajnem primeru sistemskih groženj pravni državi predvideva začasen odvzem glasovalnih pravic kršiteljici.

Možnost 7. člena je del razprav in nobeno presenečenje ni, da je sprožitev tega člena zelo blizu, je opozoril prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans po razpravi o Poljski na rednem tedenskem kolegiju komisije.

Načrtovana pravosodna reforma "bistveno povečuje sistemsko grožnjo pravni državi", je izpostavil Timmermans, pri čemer je spomnil, da je komisija v preteklosti že ukrepala proti Poljski zaradi sistemske ogroženosti vladavine prava.

Komisija je proti Poljski ukrepala z izdajo mnenja in dveh priporočil zaradi sprememb ustavnega sodišča, ki ni več sestavljeno v skladu z ustavo; imenovani so sodniki, ki niso zakonito izbrani, zakonito izbrani pa niso imenovani, je ponazoril Timmermans.

Nov reformni sveženj vključuje štiri zakone, ki se med drugim nanašajo na vrhovno sodišče. Vsak posamezen zakon resno spodkopava neodvisnost sodstva, celoten sveženj pa sploh odpravlja vsakršno neodvisnost pravosodja, je ocenil prvi podpredsednik komisije.

Te reforme pomenijo, da "bodo sodniki služili užitkom političnih voditeljev in bodo odvisni od njih od imenovanja do upokojitve", je Timmermans ponazoril težavo načrtovane reforme.

Med konkretnimi spornimi elementi reforme je omenil predčasno končanje mandata sodnikom vrhovnega sodišča ter pooblastilo ministru za pravosodje, da imenuje in odpokliče sodnike brez kakršnih koli meril.

Komisija trenutno še ne more ukrepati, ker reforma v celoti še ne velja, bo pa po Timmermansovih besedah hitro pripravila nov sveženj ukrepov, vključno s pravnimi postopki zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki ga namerava sprožiti prihodnji teden.

Načrtovana poljska reforma namreč po oceni komisije krši poljsko ustavo in evropsko pravo ter vpliva na vsakogar, ki posluje na Poljskem ali s Poljsko, tudi na obiskovalce Poljske. "Kar se dogaja na Poljskem, vpliva na vse nas," je poudaril Timmermans.

Kljub temu "jasnemu in močnemu" sporočilu je komisija še vedno na voljo za dialog, je zatrdil Timmermans ter dodal, da poljska ministra, ki ju je povabil na pogovor, veliko govorita o njem na prav nič laskav način, bi bilo pa bolje, če bi govorila z njim.

Prvi podpredsednik komisije je tudi ostro obsodil ustrahovanje poljskih novinarjev, ki postavljajo vprašanja, kritična do poljske vlade, in pozval, naj se to takoj ustavi, saj ni demokracije brez svobodnih medijev.

Sporni ukrepi poljske vlade sprožajo tudi vprašanje izstopa Poljske iz EU, na katerega Timmermans odločno odgovarja: "Poljaki nikakor ne bodo podprli vlade, ki bi zagovarjala izstop iz EU."

Možnost uporabe 7. člena proti poljski vladi pod taktirko vodje vladajoče stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega se omenja že več kot leto in pol, a današnje Timmermansovo opozorilo je najostrejše doslej.

Komisija je začela proti Poljski ukrepati januarja lani, ko je sprožila preliminarno preiskavo, prvo fazo v sklopu tristopenjskega okvira za odpravljanje sistemskih groženj pravni državi, uvedenega leta 2014.

Na prvi stopnji komisija najprej oceni, ali obstajajo jasna znamenja sistemskih groženj pravni državi. Če obstajajo, pošlje problematični članici mnenje, v katerem vsebinsko utemelji svoje skrbi.

Na drugi stopnji komisija poda priporočilo ukrepanja kršiteljici za odpravo problemov, na tretji stopnji pa pozorno spremlja izvajanje tega priporočila, pri čemer se lahko v skrajnem primeru odloči za uporabo 7. člena pogodbe EU.

Postopek uporabe 7. člena je dvodelen: prvi del je preventiven in se uporablja v primeru tveganj resnih kršitev, drugi pa predvideva sankcije v primeru obstoja resnih kršitev, vključno z začasnim odvzemom glasovalnih pravic.

Postopek uporabe 7. člena lahko sprožijo tretjina članic, Evropski parlament ali Evropska komisija. Obstoj resnih kršitev lahko opredelijo le voditelji članic EU s soglasjem, o sankcijah pa nato odločajo članice s kvalificirano večino.

Uporaba 7. člena v primeru Poljske je bila lani malo verjetna, saj si EU ob vseh krizah ni želela vojne z lastno članico. Po umiritvi napetosti zaradi migracij in brexita so ob novih spornih potezah poljske vlade okoliščine danes drugačne.