Peti dan sojenja je Breivik, ki je priznal, da je med napadi 22. julija ubil 77 ljudi, a se izrekel, da ni kriv, ponovil, da "ni psihiatričen primer in da je kazensko odgovoren". Kot poudarja francoska tiskovna agencija AFP, si ne želi, da bi ga spoznali za duševno motenega, saj bi s tem izgubila na pomenu njegov manifest in ideologija.
Množični morilec, ki je danes odgovarjal na vprašanja odvetnikov tožnikov, je sicer tako odgovoril na vprašanje glede svojega očitnega pomanjkanja empatije, zaradi katere je svojcem žrtev in preživelim v sodni dvorani še posebej težko poslušati njegovo brezčutno pričanje.
Odvrnil je, da je "v normalnih razmerah zelo simpatičen", da pa je moral svoja čustva zatreti od leta 2006, da bi se pripravil na napad. Uporabo hladnega tehničnega izražanja pri pričanju je upravičil s tem, da se je, da bi lahko pričal, moral "oddaljiti" od svojih dejanj, saj sicer ne bi bil sposoben pričati.
Breivik je 22. julija lani najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na bližnjem otoku Utoya, preoblečen v policista, več kot uro sistematično streljal na več sto udeležencev tabora podmladka vladne norveške laburistične stranke in pobil 69 predvsem mladih udeležencev.
Breivik je danes še dejal, da je znanje pridobival prek interneta s študijo primerov napadov Al Kaide in drugih ter več kot 600 priročnikov za izdelavo bomb. Preučeval je bombni napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 1993, še posebej pa napad Timothyja McVeigha v Oklahoma Cityju leta 1995, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Glede Al Kaide je dejal, da je "študiral vse njihove akcije, kje so storili napake, kaj so naredili prav". To mednarodno teroristično mrežo je označil za "najuspešnejšo revolucionarno gibanje na svetu", ki bi moralo biti navdih za desničarske skrajneže. "Želimo oblikovati evropsko inačico Al Kaide," je dejal.
Breivik je obtožen terorizma in načrtovanja umora. Če ga bo sodišče spoznalo za duševno zdravega in s tem kazensko odgovornega mu grozi najvišja, 21-letna zaporna kazen, pa tudi možnost njenega podaljšanja, če bi oblasti ocenile, da je še vedno nevaren za družbo.