Kot je sporočil odbor, bosta dobitnika nagrado prejela za "teoretično odkritje mehanizma, ki prispeva k našemu razumevanju izvora mase subatomskih delcev".
Higgs in Englert sta leta 1964 neodvisno eden od drugega (Englert skupaj s sedaj že pokojnim Robertom Broutom) predlagala teorijo o izvoru mase delcev. Kot dodajajo v odboru, so bile njune ideje pred kratkim potrjene z rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Cernu.
Na imena prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko je morala danes sicer javnost precej čakati. Zakaj je prišlo do več kot enourne zamude, za zdaj ni znano, poročajo tuje tiskovne agencije. Na spletni strani odbora za nagrade je po napovedani uri razglasitve pisalo le, da "akademija še zaseda".
Beseda akademija se nanaša na Kraljevo švedsko akademijo znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in ekonomijo. Akademija o priporočilu odbora za nagrade glasuje tik pred razglasitvijo nagrajencev.
Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Francoz Serge Haroche in Američan David Wineland za delo na področju kvantne fizike.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsako leto jih podelijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
»Božji delec« fizikoma prinesel Nobelovo nagrado
Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bosta prejela Belgijec Francois Englert in Britanec Peter Higgs, je danes sporočil odbor za nagrade v Stockholmu. Nagrado bosta prejela za odkritja na področju raziskav Higgsovega bozona, "božjega delca", ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja.