Bolsonaro je z odlokom odobril napotitev vojske v naravne rezervate, na območja z avtohtonim prebivalstvom in obmejna območja v Amazoniji, poročajo tuje tiskovne agencije.
Brazilski predsednik se je zaradi požarov znašel pod velikim pritiskom evropskih voditeljev. Francija je v petek sporočila, da bo zaradi okoljske politike brazilskega predsednika nasprotovala trgovinskemu sporazumu, ki ga je EU sklenila z državami južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur.
Iz Macronovega urada so v petek sporočili, da francoski predsednik dvomi v iskrenost Bolsonarovih okoljevarstvenih zavez. "Glede na odnos Brazilije v preteklih dneh lahko predsednik sklepa le, da mu je predsednik Bolsonaro na junijskem vrhu G20 v Osaki lagal," so zapisali.
Bolsonaro je takrat izrazil po mnenju analitikov presenetljive okoljske ambicije glede na to, da je večkrat izkazal dvom v trditve o podnebnih spremembah in med drugim napovedal spodbujanje kmetijstva na račun izčrpavanja okolja.
Poleg Francije je blokado trgovinskega sporazuma z Mercosurjem napovedala tudi Irska.
Macron je v četrtek požare v amazonskem pragozdu označil za mednarodno krizo. Kolege voditelje iz skupine najrazvitejših držav G7, ki jih bo ta konec tedna gostil v Biarritzu, je pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na vrhu. Francosko predsedstvo je nato sporočilo, da države G7 že pripravljajo "konkretne ukrepe" glede požarov.
Macronov predlog sta podprli nemška vlada in EU. "Razsežnost požarov na amazonskem območju je šokantna in nevarna, ne samo za Brazilijo in druge prizadete države, temveč za celoten svet," je izjavil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert. Na posledice požarov je opozorila tudi tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva, "ekstremno" zaskrbljenost je izrazil tudi britanski premier Boris Johnson.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem brazilskemu kolegu ponudil pomoč v boju proti požarom v amazonskem pragozdu.
V več evropskih mestih so v petek potekali protesti, na katerih so zbrani izrazili nasprotovanje brazilskemu načinu spopadanja z ognjenimi zublji in mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju.
Protestniki so se med drugim zbrali v Londonu, Amsterdamu, Dublinu, Berlinu, Lizboni in Madridu. Protesti so večinoma potekali pred poslopji brazilskih veleposlaništev, ponekod v sklopu mednarodnega protestnega gibanja Petki za prihodnost.
V Braziliji so letos po uradnih podatkih zabeležili že 76.720 gozdnih požarov, kar je največ od leta 2013. Po mnenju strokovnjakov je za požare v veliki meri odgovorno požiganje, s katerim kmetje pridobivajo površine za kmetovanje.
Več kot polovica požarov je zagorelo v amazonskem pragozdu. Po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja INPE je v sredo in četrtek izbruhnilo okoli 700 novih požarov, s čimer se je onesnaženost zraka v mestih še povečala.