Brez posredovanja Robertsa bi odbor za razdeljevanje proračunskih sredstev dobil Trumpove davčne napovedi že v četrtek. Roberts je odboru dal rok do 10. novembra, da utemelji, zakaj je upravičen do dokumentov, za katere si sicer prizadeva vse od leta 2019.
Trump želi odboru preprečiti dostop do davčnih napovedi, čeprav je najprej prvostopenjsko zvezno sodišče in potem še prizivno sodišče ugotovilo, da ima odbor pravico do takšnega dostopa. Trump želi od vrhovnega sodišča, naj predajo podatkov vsaj zavleče do prihodnjega leta.
Skupaj z ostalimi republikanci računa, da bodo takrat prevzeli oblast v predstavniškem domu in se bodo preiskave proti njemu končale. Odbor je davčne dokumente zahteval že v času Trumpove vlade, ki je ugotovila, da to ne gre. V času Bidnove vlade je kongres spet zahteval papirje, vlada je sporočila, da ni problema, vendar pa je Trump tožil in dvakrat izgubil.
Do njegovih davčnih napovedi je že prišel bivši tožilec Manhattna Cyrus Vance mlajši, njegov naslednik pa s preiskavo Trumpa menca. Trump je tožil Vancea vse do vrhovnega sodišče ZDA, ko je prav tako izgubil.
V ponedeljek se je začel sodni proces proti Trumpovi organizaciji zaradi domnevnih prevar davčnih oblasti oziroma davkoplačevalcev. Trumpa osebno pri tem ne preganjajo, čeprav gre za njegovo podjetje, ki je najmanj 15 let zaposlenim ponujalo različne ugodnosti na način, da so se skupaj s podjetjem izognili plačevanju davkov.
Newyorški tožilci trdijo, da gre za pohlep in prevare, odvetniki pa trdijo, da gre za krivičen pregon podjetja zaradi dejanj nekdanjega finančnega direktorja Allena Weisselberga. Ta je bil sprva zvest organizaciji, potem pa je v zameno za nižjo kazen začel sodelovati s tožilstvom. Trumpovi odvetniki sedaj na sodišču krivdo za vse valijo nanj.
Weisselberg je priznal, da je od podjetja dobil stanovanje, avtomobile, šolanje vnukov in druge bonbončke, ki jih davkariji niso prijavili. Trump je take zadeve kot šef organizacije potrjeval, vendar pa ga ne preganjajo in ga niti ne nameravajo poklicati kot pričo.
Šopek nikoli dokončanih novic o bivšem predsedniku ZDA dopolnjuje tudi medij The Hill, ki navaja republikanske stratege, ki menijo, da bo pravosodni minister Merrick Garland Trumpa kazensko ovadil v roku 90 dni. Ker je Trump iz Bele hiše odnesel zaupne dokumente, pri čemer so ga ujeli, bo obtožen po zakonu proti vohunjenju.
Demokrati bi ga sicer zelo radi preganjali zaradi napada na kongres 6. januarja, ki ga je sam izzval z laganjem o predsedniških volitvah leta 2020, vendar je pregon zaradi kraje tajnih dokumentov menda precej bolj enostaven.
Mudi pa se zato, ker bo leta 2024 potekala predsedniška kampanja in Trump bo morda spet kandidat. Čeprav naj bi bil zakon enak za vse, pa bi bil pregon kandidata sredi kampanje politična atomska bomba.