Nemški parlament se je za priznanje genocida nad Armenci leta 1915 v času Otomanskega cesarstva med prvo svetovno vojno, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krčanske manjšine, odločil v občutljivem času. Turčija, ki genocida ne priznava in je članica Nata, je namreč pomembna partnerica Evropske unije pri reševanju begunske krize.
Ankara je še pred sprejemom resolucije dejala, da ne bo odstopila od dogovora z EU pri reševanju begunske krize, je pa opozarjala, da bo zagotovo škodila dvostranskim odnosom med Berlinom in Ankaro. Enako je ponovila tudi danes.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je znova posvaril, da bo priznanje genocida nad Armenci resno vplivalo na dvostranske odnose.
Namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus je resolucijo označil za "zgodovinsko napako" in napovedal odgovor Turčije na vseh ravneh. Zatrdil je, da je za Turčijo odločitev nemškega parlamenta nična in da sprejetje resolucije ni skladno s turško-nemškim prijateljstvom. "Resolucije je izkrivljena in neosnovana," je tvitnil.
Zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je očital Nemčiji, da želi z "neodgovorno in neosnovano" odločitvijo parlamenta "odvrniti pozornost od temnih plati svoje lastne zgodovine".
Turčija je na pogovor poklicala tudi svojega veleposlanika v Berlinu in odpravnika poslov na nemškem veleposlaništvu v turški prestolnici.
Armenija, ki si že več let prizadeva, da bi omenjeni pokol mednarodno priznali kot genocid, je korak Berlina pričakovano pozdravila.
Armenski zunanji minister Edvard Nalbandian je priznanje genocida označil za dragocen prispevek ne samo k mednarodnemu priznanju in obsodbi genocida nad Armenci, ampak tudi k splošnemu boju za preprečevanje genocida, zločinov proti človečnosti.
Izpostavil je, da medtem ko Nemčija in Avstrija kot bivši zaveznici Otomanskega cesarstva danes priznavata svoj del odgovornosti v genocidu nad Armenci, turške oblasti še naprej trmasto zavračajo nesporno dejstvo, da je Otomansko cesarstvo storilo genocid.
Resolucija, ki so pripravili poslanci vladajoče velike koalicije med socialdemokrati in krščanskimi demokrati kanclerke Angele Merkel ter nemški Zeleni, je bila v spodnjem domu nemškega parlamenta sprejeta skoraj soglasno, le en poslanec je glasoval proti, eden je bil vzdržan.
V razpravi pred glasovanjem je namestnik vodje poslanske skupine krščanskih demokratov (CDU/CSU) Franz Josef Jung dejal, da pri resoluciji ne gre za to, da bi Turčijo dali na zatožno klop. "Priznavamo tudi soodgovornost nemškega rajha, tedanjega glavnega vojaškega zaveznika Otomanskega cesarstva," je izpostavil. Dodal je, da želijo, da bi resolucija prispevala k obnovitvi procesa sprave med Turčijo in Armenijo.
Predsednik Zelenih Cem Özdemir, po rodu Turek, in še nekateri drugi poslanci so med razpravo poudarjali, da sedanjih generacij Turkov ne bi smeli kriviti za zločine, so pa odgovorni za spomin nanje na podoben način, kot so Nemci odgovorni za spominjanje na holokavst.
Po razglasitvi izidov glasovanja so zbrani na balkonu v parlamentarni zgradbi, od koder lahko javnost v živo spremlja parlamentarne razprave, dvignili transparente z napisi "Hvala".
Resolucijo podpira tudi kanclerka Merklova, ki je zaradi drugih obveznosti med glasovanjem ni bilo v bundestagu. Zaradi drugih obveznosti ni bilo niti podkanclerja Sigmarja Gabriela in zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja, ki je na turneji po Latinski Ameriki. Vsi trije so sicer tudi poslanci.
Kanclerka je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Berlinu izpostavila, da imata Nemčija in Turčija strateške in prijateljske odnose ter da ju marsikaj povezuje, čeprav imata pri določenih vprašanjih drugačno mnenje. Poudarila je, da se bo nemška vlada zavzemala za krepitev dialoga med Armenijo in Turčijo.
Genocid nad Armenci je doslej priznalo več kot 20 držav, med njimi tudi Francija in Rusija.
Turčija vztraja, da je šlo za žrtve državljanske vojne, v kateri so se Armenci pridružili enotam carske Rusije, ki so napadle Turčijo. Ubitih naj bi bilo okoli pol milijona ljudi, tudi Turkov.