Barcelonska policija je sporočila, da se je drevi v mestu zbralo 525.000 ljudi. Med drugim je v mesto prišlo več tisoč udeležencev tridnevnega protestnega pohoda, ki so se tja podali iz mest Vic, Girona, Tarrega, Tarragona in Berga.
Med udeleženci protesta so tudi Katalonci, ki ne zagovarjajo neodvisnosti Katalonije, nasprotujejo pa visokim zapornim kaznim za nekdanje katalonske voditelje.
Pred poslopjem španske policije v Barceloni so izbruhnili spopadi med protestniki in policisti. Protestniki so zažigali smetnjake in v policiste metali kamenje, slednji pa so odgovorili s solzivcem.
Nasilje se tako nadaljuje že peti dan. Protestniki so tudi v četrtek zažigali smetnjake in pohištvo, ponekod je prišlo tudi do spopadov med policisti in protestniki. Od začetka tedna so aretirali več kot 110 ljudi, od tega 16 v četrtek.
Špansko sodišče je ob tem sprožilo preiskavo gibanja za neodvisnost Tsunami Democratic v povezavi s ponedeljkovim protestom na barcelonskem letališču. Preiskujejo jih zaradi terorizma. Oblasti so onemogočile dostop do njihove spletne strani, a je gibanje, ki organizira proteste, že odprlo novo. Svoje privržence so pozvali, naj si na svoje naprave prenesejo njihovo aplikacijo ali jim sledijo prek aplikacije Telegram.
V Kataloniji je sicer potekala splošna stavka, zaradi katere so bili moteni cestni, železniški in letalski promet. Blokirali so promet na več cestah, tudi na dveh, ki povezujeta Španijo in Francijo. Na barcelonskem letališču El Prat so odpovedali več deset poletov, predvsem letalski družbi Iberia in Vueling.
Med drugim se je zaradi stavke delo ustavilo v tovarni avtomobilov Seat. Protestniki so zaprli vhode v eno največjih barcelonskih znamenitosti, cerkev Sagrada Familia, zaradi česar so jo zaprli za obiskovalce.
Po navedbah sindikata CSC, ki podpira neodvisnost 7,5-milijonske španske regije, je bila to največja splošna stavka v zgodovini Katalonije. Glavnega zborovanja ob stavki v Barceloni se je udeležilo 750.000 ljudi, so sporočili.
Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, za katerega je Španija pred dnevi izdala nov evropski in mednarodni priporni nalog, je medtem v uradu belgijskega državnega tožilca uradno zavrnil izročitev Španiji. Tožilec mu je dovolil oditi in pod določenimi pogoji tudi zapustiti državo, če želi.
V Ljubljani pa se je prvič sestala civilna pobuda Odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. Pobudniki ustanovitve so bivši predsednik republike Milan Kučan, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, profesor na ljubljanski univerzi Rudi Rizman in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl. Odbor ima trenutno nekaj več kot 40 članov.
Predstavili so izjavo, ki jo bodo prejeli predsednik republike, vlada, državni zbor in zunanje ministrstvo, pa tudi Evropski parlament, Evropska komisija, špansko veleposlaništvo in katalonska vlada.
V izjavi odbor izraža prepričanje, da zaporne kazni katalonskim voditeljem "resno spodkopavajo temelje evropskega vrednotnega sistema". "Svoboda izražanja, združevanja in izrekanja, tudi na referendumu kot enem najširših in najbolj legitimnih demokratičnih forumov, so svoboščine, ki jim je špansko vrhovno sodišče s svojo sodbo odreklo veljavo v EU," so zapisali.
"Nesprejemljivo je, da so naši evropski sodržavljani kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice," so zapisali in izrazili prepričanje, da gre za politične zapornike, kar da so ocenili tudi številni pravni strokovnjaki. Poudarjajo še, da ne gre samo za notranjepolitično vprašanje Španije.
Odbor moti tudi molk ob kršitvah pravic deveterice iz Katalonije, tako na ravni EU kot Slovenije. Molčati ob dogajanju po njihovem pomeni "prevzemati odgovornost za njihovo usodo, pa tudi rušenje evropskih demokratičnih načel".
"Mi se ne opredeljujemo niti za niti proti neodvisnosti Katalonije, to ni naša stvar. Mi smo tukaj zato, da rečemo, da so takšne zaporne kazni, takšna represija, takšno nasilje države nad svojimi državljani, nesprejemljive," je poudaril Vajgl.
Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek devet katalonskih voditeljev obsodilo na od devet do 13 let zapora zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev. Sodili so jim zaradi njihove vloge pri poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017.