Dosedanji kancler iz vrst ljudske stranke (ÖVP) je odločitev, da odstopa, sporočil v soboto, potem ko so v državi stekle preiskave zaradi suma uporabe proračunskega denarja in vpliva, da bi predhodnika Kurza na čelu stranke, Reinholda Mitterlehnerja predstavili v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP.
Med letoma 2016 in 2018 naj bi ozek krog Kurzevih zaupnikov naročal javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave.
Med osumljenimi je tudi Kurz, ki vse očitke zavrača. Kljub temu se je odločil za odstop, da bi, kot je dejal, omogočil, da bi Avstrija v teh zaradi pandemije še vedno težkih časih imela stabilno vlado.
Napovedal je, da ga bo na kanclerskem položaju nasledil 52-letni strankarski kolega in dosedanji zunanji minister Schallenberg. 35-letni Kurz medtem ostaja na čelu ÖVP in bo tudi vodja strankine poslanske skupine v parlamentu.
Odločitev je pomirila koalicijske partnerje ÖVP, Zelene, ki so pred tem ocenili, da Kurz ni več primeren za vodenje vlade. V nedeljo so nato napovedali, da ostajajo v koaliciji in vladi pod vodstvom Schallenberga.
Van der Bellen je v nedeljo po srečanju tako s Schallenbergom kot vodjo Zelenih in podkanclerjem Wernerjem Koglerjem obe stranki pozval, naj se sedaj osredotočeno in temeljito posvetita delu, saj da je treba znova vzpostaviti zaupanje.
Predsednik države bo sicer na položaj zaprisegel tudi novega zunanjega ministra, a v nedeljo zvečer po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še ni bilo jasno, kdo to bo; obstaja tudi možnost, da nekdo le začasno prevzame resor.