Avstrijci bi nižali otroške dodatke zaposlenim iz drugih držav; Madžari jim grozijo s protiukrepi

Podobne načrte, ki zadevajo tudi Slovenijo, so naznanili še v nekaj državah zahodne Evrope, a v Bruslju temu nasprotujejo.

Kot je danes v pogovoru za avstrijski radio Ö1 dejal madžarski minister za socialne zadeve Zoltan Balog, bi lahko protiukrepi zadevali predvsem avstrijske banke. "Imamo zelo velikodušno ureditev glede bank," je Balog hvalil "ugodno okolje" na Madžarskem. Sedaj bo potrebno preučiti, če ne bi bilo morebiti dobro tega svobodnega okolja spremeniti, je dodal.

Madžarski minister meni, da bi namera Avstrija za nižanje otroških dodatkov za delavce iz drugih držav unije kršila evropsko zakonodajo oz. načelo enake obravnave. V tovrstnih primerih ni mogoče ravnati enostransko, temveč v dogovoru z drugo stranjo, je dejal Balog in dodal, da pričakujejo poštenost.

Če bo Avstrija kljub temu predvidene spremembe zakona sprejela - o tem naj bi parlament odločal še pred poletjem -, bodo v Budimpešti to dojemali kot "sovražno dejanje", je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še posvaril Balog.

Avstrija naj bi sicer s predlagano spremembo letno privarčevala 100 milijonov evrov. Najhuje naj bi bila prizadeta prav Madžarska, kjer naj bi otrok namesto sedanjih povprečno 150 evrov prejel 82 evrov. Znižali bi se tudi otroški dodatki za delavce iz več drugih držav, poleg Slovenije med drugim še Poljske, Slovaške in Romunije.

K spornim zakonskim spremembam je pozvalo še nekaj držav. Dodatke za otroke delavcev, ki prihajajo iz držav z nižjimi dodatki in življenjskimi stroški, bi rade znižale tudi Nemčija, Danska in Irska, omenjajo tudi Nizozemsko. Pri tem se sklicujejo na možnost za tovrsten ukrep, ki so ga voditelji unije v pogajanjih pred referendumom o izstopu zagotovili Veliki Britaniji.

A v Bruslju takim spremembam nasprotujejo, pri čemer je evropska komisarka za socialne zadeve Marianne Thyssen med drugim izpostavila, da ukrep ne bi prinesel bistvenih prihrankov. Dogovor z Veliko Britanijo glede na odločitev za izstop iz unije ni več veljaven, je komisarka minuli teden poudarila v odzivu na prizadevanja Nemčije za uvedbo sprememb.

Kot je takrat dejala evropska poslanka Zelenih Monika Vana, je s tem komisija pokazala, da "v skupni Evropi ne sme biti drugorazrednih otrok". "Temeljne svoboščine EU morajo še posebej veljati tudi za družine, ne le za koncerne," je po poročanju APA dejala Vana.