Atentatorji ubili štiri ameriške predsednike

Trumpa je 20-letni strelec, ki ga je tajna služba nato ubila, zadel v desno uho na sobotnem predvolilnem zborovanju v podeželskem kraju Butler v Pensilvaniji. Poleg napadalca je umrl udeleženec shoda, dva sta bila huje ranjena. Za Trupma so predstavniki njegove kampanje kasneje sporočili, da je z njim vse v redu.

Manj sreče so imeli štirje ameriški predsedniki, ki so bili ubiti v času svojega mandata.

Prvi je bil Abraham Lincoln, ki ga je v njegovi loži v gledališču Ford v Washingtonu leta 1865 ubil gledališki igralec John Wilkes Booth. Drugi je bil James Garfield, ki ga je na železniški postaji v Washingtonu leta 1881 ustrelil odvetnik, ki je obupano iskal službo javnega uslužbenca.

Dvajset let kasneje je anarhist na razstavi v Buffalu ubil predsednika Williama McKinleyja. Vanj je izstrelil več nabojev, McKinley pa je zaradi hudih poškodb umrl nekaj dni kasneje.

Najbolj znan atentat na ameriškega predsednika, ki odmeva še danes, se je zgodil leta 1963, ko je samooklicani komunist Lee Harvey Oswald med sprevodom v Dallasu 22. septembra ustrelil Johna F. Kennedyja. Kennedy je umrl v bolnišnici Parkland Memorial 32 minut po napadu.

Kennedyjev umor je bil vir številnih teorij zarote, med drugim tudi teze, da je bila njegova smrt naročena iz državnega aparata ZDA. Preiskava je sicer sklenila, da je Lee Harvey Oswald, nekdanji marinec, ki je živel v Sovjetski zvezi, deloval sam.

Še več pa je bilo poskusov atentatov na ameriške predsednike, tako med kot po opravljenem mandatu v Beli hiši.

Gerald Ford je leta 1975 tako brez poškodb preživel kar dva poskusa atentata v manj kot treh tednih. Theodore Roosevelt pa je bil leta 1912 ranjen v prsi med predvolilno kampanjo v Milwaukeeju.

Napad je leta 1981 preživel tudi Ronald Reagan. Napadalec je nanj streljal pred hotelom Hilton v Washingtonu. Od šestih nabojev so trije zadeli ljudi v neposredni bližini predsednika, Reagana pa je ranila krogla, ki je končala v njegovih pljučih in se ustavila nekaj centimetrov od srca.

Žrtve atentata so bili še nekateri drugi ameriški voditelji. Med njimi je bil leta 1968 brat Johna F. Kennedyja, senator in tedanji predsedniški kandidat demokratov Robert F. Kennedy, ki ga je napadalec ubil v enem od losangeleških hotelov.

Atentati na državne voditelje so se dogajali tudi drugod po svetu, vključno z Evropo.

Slovaški premier Robert Fico tako še vedno okreva po hudih poškodbah, potem ko ga je napadalec 15. maja med srečanjem s podporniki po seji vlade v mestu Handlova štirikrat ustrelil iz neposredne bližine.

Strelec, ki so ga slovaški mediji identificirali kot 71-letnega pesnika Juraja Cintulo, je bil sprva obtožen naklepnega poskusa umora in je od napada v priporu, v začetku meseca pa je državno tožilstvo poskus atentata prekvalificiralo v posebno hudo kaznivo dejanje terorističnega napada.

Lani je minilo tudi 20 let, odkar so v atentatu v Beogradu ubili Zorana Đinđića, prvega demokratično izvoljenega srbskega premierja po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000.

Đinđića, ki je zagovarjal demokratične reforme in vstop Srbije v Evropsko unijo, je 12. marca 2003 na dvorišču sedeža vlade sredi belega dneva ustrelil ostrostrelec. Za njegov umor je bil leta 2009 na 40 let zapora obsojen takratni namestnik poveljnika rdečih baretk Zvezdan Jovanović, ki je streljal na premierja. Na isto kazen je bil zaradi organizacije atentata obsojen nekdanji poveljnik rdečih baretk Milorad Ulemek Legija.

Pred skoraj 40 leti je bil umorjen tudi predsednik švedske vlade Olaf Palme, v katerega je strelec leta 1986 izstrelil dva naboja, ko se je z ženo Lisbeth Palme vračal iz kina v Stockholmu. Žena je napad preživela.

Minuli ponedeljek je minilo tudi dve leti od atentata na nekdanjega japonskega premierja Shinza Abeja. Enega najvplivnejših politikov v zgodovini države je 8. julija 2022 med volilnim zborovanjem v mestu Nara na zahodu Japonske dvakrat ustrelil Tetsuya Yamagami.

Yamagami je dejal, da je Abeja ubil zaradi njegovih domnevnih povezav s sporno versko sekto Cerkev za združitev. Tej je namreč napadalčeva mama donirala večje vsote denarja, zaradi česar se je družina znašla v finančnih težavah.

Med smrtnimi žrtvami atentatov sta še nekdanja indijska premierka Indira Gandhi in nekdanja predsednica pakistanske vlade Benazir Buto. Indiro Ghandi sta leta 1984, ko je bila še na čelu vlade, v New Delhiju več kot 25-krat ustrelila dva njena telesna stražarja. Benazir Buto pa so umorili leta 2007 v strelskem in bombnem napadu med političnim zborovanjem v Ravalpindiju.