Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister, je Assange pisal predsedniku Ekvadorja Rafaelu Correi, češ da je žrtev političnega pregona in nujno potrebuje azil.
Kot je zatrdil, avstralske oblasti - Assange je namreč Avstralec - ne branijo njegovih minimalnih pravic nasproti drugih vlad in ignorirajo svoje obveznosti glede zaščite svojih državljanov, ki so politično preganjani. V Avstralijo se ne more vrniti, saj ga tam ne bodo zaščitili pred izročitvijo državi, kjer še vedno izvajajo smrtno kazen, je še zapisal.
Britansko vrhovno sodišče je 14. junija zavrnilo prošnjo Assangea za ponovno obravnavo vprašanja njegove izročitve Švedski. Prošnjo za ponovno odprtje primera je vložil, potem ko je vrhovno sodišče konec maja zavrnilo njegovo pritožbo na sklep o izročitvi.
Assange je tako v prizadevanjih, da prepreči izročitev, izkoristil vse pravne možnosti na Otoku in se lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice. Po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Vrhovno sodišče je sicer v svoji odločitvi 14. junija zapisalo, da lahko postopek izročitve steče šele čez 14 dni, kar pomeni najprej 28. junija. Po preteku tega dvotedenskega roka imajo pristojni organi deset dni časa za dejansko izročitev.
Assangea želijo na Švedskem zaslišati zaradi obtožb dveh žensk o treh spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih zagrešil v Stockholmu leta 2010. Ustanovitelj WikiLeaksa ostro zavrača obtožbe in trdi, da so bili spolni odnosi z obema sporazumni.
Po njegovem mnenju so obtožbe na njegov račun politično vzpodbujene in povezane z objavami na WikiLeaksu, ki so bile najbolj odmevne prav v mesecih pred izdajo zapornega naloga.
Assange je namreč povzročil pravi vihar z objavo več deset tisoč ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks. Zato se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi lahko odgovarjal zaradi spornih objav.