Anarhokapitalist je novi predsednik Argentine: ameriški dolar bi uvedel kot nacionalno valuto, papeža zmerja s komunistom

Massa je že čestital nasprotniku za zmago, Milei pa je v prvem odzivu dejal, da se "danes začenja obnova Argentine". "Model propadanja se je končal. Pozi nazaj ni," je dejal v nedeljo in dodal, da pri ukrepih ne bo prostora za postopnost ali polovičarstvo.

Samooklicani anarhokapitalist Milei obljublja radikalne spremembe v argentinski politiki in gospodarstvu, kot so uvedba ameriškega dolarja za nacionalno valuto, ukinitev centralne banke, ukinitev številnih vladnih ministrstev in zmanjšanje proračunske porabe za socialo.

Med drugim obljublja tudi liberalizacijo zakonov o orožju, nasprotuje pravici do splava, ne verjame, da je človek kriv za podnebne spremembe, papeža Frančiška pa je opredelil za komunista, zaradi česar so mu katoliški duhovniki v državi nasprotovali. Po drugi strani nima nič proti porokam istospolnih parov.

Njegov program je zelo priljubljen med mladimi argentinskimi volivci, ki so razočarani nad političnimi elitami države, ki živi iz krize v krizo, in želijo svež začetek, piše nemška tiskovna agencija dpa.

V parlamentu Milei sicer nima večine, zaradi česar opazovalci predvidevajo, da ne bo mogel v celoti uresničiti svojih številnih radikalnih načrtov. Položaj bo zasedel sredi decembra, nasledil pa bo levosredinskega Alberta Fernandeza, ki se za položaj drugič ni potegoval.

Čestitke je Milei med drugim že prejel iz ZDA. Čestital mu je predsednik ZDA Joe Biden skupaj z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, nekdanji predsednik Donald Trump pa je na svojem družbenem mediju Truth Social izrazil prepričanje, da bo Milei naredil Argentino spet veliko.

Massa je pred volitvami skušal prepričati volivce s proračunskimi dodatki za upokojence in delavce ter je v zadnjih mesecih gospodarstvu iz proračuna namenil okoli sedem milijard ameriških dolarjev transferjev, kar je okoli 1,5 odstotka celotnega BDP države, poroča dpa.

Argentina je spet v globoki krizi s 40-odstotno letno inflacijo, okoli 40 odstotkov ljudi v drugem največjem gospodarstvu Južne Amerike pa živi pod mejo revščine. Zunanji dolg narašča, nacionalna valuta peso izgublja vrednost v primerjavi z dolarjem, državni aparat je napihnjen, industrijska proizvodnja pa skromna.