Cameron je januarja 2013 Britancem v primeru zmage na volitvah leta 2015 do konca leta 2017 obljubil referendum s preprostim vprašanjem: EU - da ali ne. S tem je razvnel razpravo o izstopu Britanije iz EU - brexitu.
Analitičarka bruseljskega urada fundacije Bertelsmann Stefani Weiss ocenjuje, da je nevarnost brexita po volitvah manjša kot prej, saj je Cameron resnično okrepil položaj znotraj svoje stranke, kar mu daje več manevrskega prostora.
Kljub temu pa bo moral poiskati občutljivo ravnotežje, ki bo terjalo ves njegov vodstveni talent, meni Weissova in dodaja, da je olajševalna okoliščina tudi oslabljen evroskeptični Ukip.
Pred referendumom se bo Cameron po pričakovanjih z evropskimi partnerji poskušal izpogajati o reformi EU. Kaj točno bo zahteval, za zdaj ni znano. Doslej je izpostavljal problem socialnega turizma, omenja pa se tudi možnost, da bo zahteval spremembo pogodbe EU za zaščito pravic nečlanic območja evra.
Britanske volitve po mnenju Weissove ne bodo imele takojšnjega učinka na odnos Velike Britanije z EU, saj je treba najprej počakati, da Cameron pove, o čem se bo želel pogajati oziroma kakšne spremembe pogodbe EU ima v mislih.
"Doslej ni bil preveč jasen," meni analitičarka. Razprava o priseljencih in socialnem turizmu je bila po njenem prepričanju na sploh izjemno prenapihnjena in je tudi težko razumljiva.
Veliko migracijskih vprašanj namreč lahko Britanci po mnenju Weissove rešijo na nacionalni ravni. Poleg tega vse študije kažejo, da so priseljenci doslej veliko več vplačali v britanski socialni sistem, kot iz njega dobili.
Ob tem je Weissova spomnila, da je nemška kanclerka Angela Merkel v preteklosti že nakazala pripravljenost na pogovor o reformah, ki bi preprečile zlorabe sistema socialnih prejemkov, a opozorila, da pogajanja o prostem gibanju oseb za večino članic ne pridejo v poštev.
Analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Fabian Zuleeg izpostavlja, da je referendum o članstvu Britanije v EU sedaj skoraj neizogiben, tako da je brexit postal resnična možnost, a kljub temu ocenjuje, da bo bojazen pred negativnimi posledicami verjetno obdržala Britanijo v EU.
A zgolj bojazen ne bo prepričala Britancev, da je njihovo mesto v EU, potrebna bo prava razprava o prihodnosti EU, ne le v Veliki Britaniji, temveč po celotni EU, poudarja Zuleeg in izpostavlja možnost, da bo referendum še prej kot leta 2017.
Referendumska kampanja se bo po mnenju analitika EPC začela takoj. Večina velikih podjetij se bo borila za obstanek Otoka v EU in izpostavljala stroške izstopa, tudi zmagoslavnim škotskim nacionalistom je v interesu ostati v EU, odkrito proti je le evroskeptični Ukip, ki pa je po volitvah precej oslabljen.
Volitve so tudi po Zuleegovem mnenju okrepile pragmatično plat Cameronovih stališč do EU, obstaja pa nevarnost, da bo del torijcev zahteval ambiciozne reforme, ki jih ne bo mogoče izpogajati.
Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da večina Britancev želi ostati v EU, pri čemer so ključni ekonomski argumenti. Kljub številnim tveganjem je na referendumu pričakovati britanski "da" članstvu v EU, tudi zato, ker bi "ne" okrepil nevarnost odcepa Škotske, meni Zuleeg.
A EU mora storiti več, jasno opredeliti negativne posledice izstopa in možnosti reform. "EU se mora resno lotiti dela in premisliti, kaj lahko ponudi kratkoročno pred referendumom v Veliki Britaniji, ne da bi ogrozila načela EU," je sklenil analitik EPC.
