Kako kot koroška Slovenka sprejemate dejstvo, da ste prva predsednica bundesrata iz vrst slovenske manjšine?
Seveda sem ponosna. Nekako nadaljujem družinsko tradicijo. Že moj ded je bil deželnozborski poslanec med obema vojnama in moj oče je bil deželnozborski poslanec v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in tudi desetletja dolgo župan občine Bilčovs. Je pa to izraz našega koncepta politične integracije. Sama sem članica avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) in moj oče je tudi član SPÖ. Narodnopolitično smo organizirani v Zvezi slovenskih organizacij, ki prav tako zagovarja koncept politične integracije in kjer sem podpredsednica.
Niste novinka v avstrijskem političnem življenju, pa vendarle, kako vas kot predsednico bundesrata sprejemajo ostali svetniki?
Ko sem postala članica zveznega sveta sem iskala stik z vsemi poslanskimi skupinami. Pojasnila sem jim, da sem koroška Slovenka in da želim v svojih govorih v zveznem svetu ob koncu vsakega nastopa povedati nekaj misli tudi v svoji materinščini. Poudarila sem pomen evropske integracije ter dvo- in večjezičnost kot pomembne elemente zbliževanja narodov v Evropi. V konstruktivnem dialogu sem prepričala vse skupine, da so soglasno sprejele sklep, da lahko govorim tudi v svoji materinščini. Tu sem spoznala, da je možno v dialogu in na konstruktiven način marsikaj doseči. Danes je samoumevno, da se govori tudi slovensko v zveznem svetu.
Kako bi ocenili položaj slovenske manjšine v Avstriji, tako na avstrijskem Koroškem kot Štajerskem?
Mislim, da se položaj slovenske manjšine na Koroškem in na Štajerskem izboljšuje. Prijave k dvojezičnemu pouku naraščajo, ozračje se izboljšuje. Ni več tako, da bi te kdo grdo gledal, če govoriš slovensko. Kompromisna rešitev vprašanja dvojezične topografije leta 2011 je prispevala k pomiritvi. Vedno bolj se vsi skupaj zavedamo, da nismo več sovražniki, temveč da imamo zdaj vsi skupaj, Slovenija in Avstrija, skupnega sovražnika, namreč gospodarsko krizo.
Kaj bi lahko Avstrija še lahko naredila za zaščito manjšin na svojem ozemlju?
Manjšinska vprašanja so dinamična vprašanja in je vedno treba nekaj postoriti, ker so tudi vedno spet novi izzivi. Zdaj rešujemo Glasbeno šolo, potem bo treba najti rešitev za tiskane medije. Vprašanj, ki jih je treba razrešiti, ne zmanjkuje.
Kako je s sprejemom nove manjšinske zakonodaje v Avstriji?
Imeli smo predlog, ki je bil dober in sprejemljiv, a so ga na žalost konservativne sile znotraj manjšin in tudi koalicijski partner odklonili. Zdaj se prizadevamo za rešitve korak za korakom.
Kje vidite največji pomen bundesrata?
To je zastopstvo dežel in občin in ima seveda svoj pomen.
Kdaj menite, da bi Avstrija lahko dobila kanclerko?
Upam, da čim prej. Vsekakor je čas zrel.