Ameriške predsedniške volitve 2020 povsem odprte

Trump ima v republikanski stranki nekaj konkurence, vendar nobeden od treh protikandidatov nima realne možnosti za zmago.

Pri demokratih je do konca leta postalo bolj ali manj jasno, da nekdanji podpredsednik Joseph Biden kljub občasnim vzponom posameznih kandidatov ostaja v vodstvu v javnomnenjskih raziskavah. Tako se v stranki obeta ponovitev spora med sredino, ki jo je 2016 predstavljala Hillary Clinton, in levico, ki jo je podžigal Bernie Sanders.

Senator iz Vermonta glede na ankete ostaja bolj ali manj trdno na drugem mestu za Bidnom, čeprav ga občasno prehiti kolegica iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki se poteguje za podporo iste volilne baze. Oba podpirata ukinitev zasebnega zdravstva v ZDA in uvedbo javnega, uvedbo zastonj visokega šolstva in višjo obdavčitev tistih, ki imajo največ pod palcem.

Zaradi njiju Trump celotno demokratsko stranko označuje za socialistično in trdi, da bo uničila Ameriko ter iz nje naredila Venezuelo. Trump doslej v treh letih ni niti poskusil razširiti svoje volilne baze in računa na volivce oziroma zvezne države, ki so mu leta 2016 zagotovili vstopnico v Belo hišo.

Na hujši spodrsljaj Bidna čakata župan iz Indiane Pete Buttigieg in senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote, ki ju volivci opredeljujejo kot realista. Jasno je namreč, da predsednik sam brez zadostne podpore v kongresu tako korenitih sprememb ameriške družbe, kot jih predlagata Sanders in Warrenova, ne more izpeljati.

Seznam demokratskih kandidatov z možnostmi za zmago se je v letu dni skrajšal za senatorko iz Kalifornije Kamalo Harris, ki ji je zmanjkalo denarja, in nekdanjega kongresnika iz Teksasa Beta O'Rourka, ki se je po strelskem pokolu v domačem El Pasu sam ustrelil v nogo z izjavo, da bo Američanom pobral polavtomatske puške.

Zaradi denarja v tekmi uspeva vztrajati milijarderju in okoljskemu aktivistu Tomu Steyerju, denar pa je omogočil vstop v kampanjo še enemu milijarderju, nekdanjemu županu New Yorka Michaelu Bloombergu.

Trenutno so v demokratski prvi ligi Biden, Sanders in Warrenova, sledi jim Buttigieg, analitiki možnosti dajejo še Klobucharjevi, ampak le, če bo dosegla dober rezultat na strankarskih zborovanjih v Iowi 3. februarja, s čimer se uradno začenja zbiranje glasov demokratskih volivcev.

Sledile bodo strankarske volitve v New Hampshiru 11. februarja, nato zborovanja v Nevadi 22. februarja in volitve v Južni Karolini 29. februarja. 3. marca bo tako imenovani super torek, ko bodo izbirali volivci v 15 državah in ozemljih, tudi v Teksasu in New Yorku, ki sta bogata z delegati.

Po mnenju analitikov se bosta kaj hitro izoblikovala dva tabora, eden z Bidnom - ali kom drugim iz sredine, če Bidnu spodrsne - ter drugi s Sandersom in Warrenovo. Želja po korenitih spremembah sistema je med demokratskimi volivci vse večja, a glavno vodilo ostaja najti nekoga, ki bo sposoben premagati Trumpa.

Za zdaj nihče ne uživa popolnega zaupanja. 77-letni Biden in 78-letni Sanders sta v letih, Sanders je s 70-letno Warrenovo morda preveč na levi za spopad z demagogom Trumpom. 37-letni Buttigieg je mlad in homoseksualec, ki ne najde podpore med temnopoltimi, 59-letna Klobucharjeva pa je za sredino idealna po letih in stališčih, a zanjo ni navdušenja.

Medij Politico je temeljito analiziral volitve in ugotovil, da bo senatna večina po 3. novembru 2020 najverjetneje ostala v rokah republikancev, predstavniški dom bodo najbrž obdržali demokrati. Republikanci bodo imeli še naprej nekaj več guvernerjev kot demokrati. Za predsedniške volitve pa Politico pušča vse odprto.

Z analizo se strinja profesor Alan Lichtman z American University, ki je leta 2016 na podlagi svojega modela, ki pravilno napoveduje izide predsedniških volitev od leta 1984, napovedal, da bo zmagal Trump. Lichtman pravi, da si izida predsedniških volitev še ne upa napovedati.

Ustavna obtožba, ki so jo demokrati sprožili proti Trumpu, doslej ni prinesla veliko sprememb v odnosu volilnega telesa do predsednika ZDA. Večina Američanov jo podpira zaradi Trumpovega izsiljevanja Ukrajine in oviranja kongresne preiskave, a ta večina ni nič večja od tiste, ki kaže nasprotovanje Trumpu in njegovi politiki praktično skozi ves njegov dosedanji mandat.

Trump bo v senatu z republikansko večino skoraj zagotovo oproščen in verjame, da mu bo to koristilo na volitvah. Američane sicer na volitvah vedno najbolj zanima ekonomija. Dejstvo pa je, da ima Trum krepko prenizko javno podporo glede na to, da je ameriško gospodarstvo trenutno zelo trdno, brezposelnost pa nizka.

Za zmago mora kandidat osvojiti 270 od 538 elektorskih glasov. Vsaka država ima pravico do dveh elektorjev na podlagi dveh zveznih senatnih sedežev, tri elektorje dobi prestolnica Washington, ostalih 435 pa si jih države delijo po ključu glede na število članov zveznega predstavniškega doma, ki je odvisno od števila prebivalcev. Največ elektorjev imajo Kalifornija (55), Teksas (38) ter New York in Florida (po 29), sledijo Pensilvanija in Illinois (po 20) ter Ohio (18).