To mu zagotavlja podpora državnega aparata, bojkot volitev s strani večine opozicije in domnevna pripravljenost provladnih volilnih oblasti, da po potrebi poneverijo volilni rezultat, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Opazovalci menijo, da volitve ne bodo niti poštene niti svobodne. Verodostojnost so izgubile že s tem, da jih je razpisala ustavodajna skupščina, ki jo je lani vzpostavil Maduro in v kateri imajo večino njegovi podporniki. Nadomestila je večinsko opozicijski izvoljeni parlament, ki mu je Maduro odvzel vsa pooblastila po poskusu njegove odstavitve.
Avtoritaren predsednik nadzira vse državne institucije, številni opozicijski voditelji in člani opozicije so v zaporu ali so pred pregonom pobegnili v tujino. Na volitvah so se soočali s številnimi težavami zaradi prepovedi kandidiranja za več glavnih oporečnikov. Glavno opozicijsko zavezništvo MUD je tako pozvalo k bojkotu volitev.
Lilian Tintori, soproga enega najbolj vplivnih oporečnikov Leopolda Lopeza, ki je v hišnem priporu, meni, da bojkot volitev ni izbira, ampak so vanj prisiljeni, saj opozicije ne predstavlja noben kandidat. Kandidate obtožuje, da "igrajo Madurovo igro".
Ob Maduru sicer kandidira tudi opozicijski kandidat, bivši guverner zvezne države Lara, Henri Falcon, ki pa ima le šibko podporo. Kandidirata tudi evangeličanski pastor Javier Bertucci in levičarski disident Reinaldo Quijada. Nihče od njih nima večje možnosti za dober rezultat.
"Kar se bo dogajalo 20. maja, nima nikakršne zveze z volitvami," meni poslanka in podpredsednica socialistične stranke Novi čas (Un Nuevo Tiempo), Delsa Solorzano. "Nikoli ne bom pozvala državljanov k udeležbi na volitvah, če nimam načina, da bi zaščitila njihov glas," je dejala.
Predsedniški kandidat Falcon na drugi strani nasprotuje bojkotu, saj meni, da je krizo v državi mogoče rešiti le z izvolitvijo novih oblasti. "Vsi, ki pozivajo k bojkotu, dejansko prispevajo k zmagi Madure," je prepričan. S kandidaturo želi vsaj poslati signal in dati glas opoziciji. Nasprotniki pa ga obtožujejo, da s kandidaturo legitimizira nedemokratične volitve.
Lansko poletje je skoraj vsak dan več tisoč ljudi na ulicah protestiralo proti vse bolj avtoritarnim oblastem. Pred sedanjimi volitvami je bilo le nekaj protestov. Po oceni Phila Gunsona iz raziskovalnega inštituta Mednarodne krizne skupine je vladi uspelo razdeliti opozicijo. "Tisti, ki predstavljajo resno grožnjo, so v zaporih, v izgnanstvu ali izključeni iz volitev. Druge pa skuša vlada kupiti," pravi.
Tako je Madura lani razgalila kamera, ko si je sredi televizijskega nastopa privoščil empanado - njegovo ljudstvo pa strada:
Razmere v državi so katastrofalne, navaja dpa. V trgovinah so police prazne, v bolnišnicah zaradi pomanjkanja zdravil umirajo otroci. Smrtnost med otroki je v letu 2016 glede na leto 2015 narasla za 30 odstotkov. Po podatkih venezuelske zveze farmacevtov je na voljo samo 20 odstotkov zdravil in medicinske opreme, ki jih potrebujejo bolnišnice in lekarne. Nasilje in kriminal sta povsem izven nadzora. Mednarodni denarni sklad za letos napoveduje neverjetno 13.800-odstotno inflacijo, gospodarstvo naj bi peto leto zapored padalo, tokrat za 15 odstotkov.
Država z največjimi zalogami nafte na svetu, nekoč ena najbogatejših južnoameriških držav, je po desetletjih državnega nadzora, slabega upravljanja in korupcije uničila industrijsko bazo. Proizvodnja nafte je drastično padla zaradi pomanjkanja vlaganj v naftno infrastrukturo.
Milijoni Venezuelcev so zaradi revščine zbežali v tujino. Opazovalci govorijo o najhujši begunski krizi v zgodovini Latinske Amerike. Samo v sosednjo Kolumbijo, ki je že pozvala k mednarodni pomoči pri njihovi oskrbi, je zbežalo najmanj 600.000 Venezuelcev.
Maduro je medtem odločen nadaljevati svoj socializem 21. stoletja, ki ga je začel njegov predhodnik Hugo Chavez, ki je vladal od leta 1999 do smrti leta 2013. Za katastrofalne gospodarske razmere krivi zaroto domačih elit in tujih držav. Glavna nasprotnika vidi v ZDA in kolumbijskem predsedniku Juanu Manuelu Santosu, zaveznikov ima malo. Zveste mu ostajajo socialistične Kuba, Nikaragva in Bolivija, sicer je mednarodno vse bolj izoliran.
Več latinskoameriških držav, kot tudi ZDA in EU, so že napovedale, da volitev ne bodo priznale, ker ni zagotovil, da bodo demokratične. Od ZDA, ki so že opozorile, da je čas, da Maduro odide z oblasti, je ob njegovi vnovični izvoliti pričakovati nove ukrepe. Po ocenah poznavalcev od novih sankcij do vojaškega posredovanja, kar je kot možnost avgusta lani omenil predsednik ZDA Donald Trump, podpirajo ga tudi venezuelski disidenti v ZDA. Dodatne gospodarske sankcije in sankcije proti predstavnikom režima pa bi ob ZDA znale uvesti tudi EU in nekatere latinskoameriške države, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Maduro, nekdanjega voznika avtobusa in sindikalnega voditelja, ki se je povzpel do položaja zunanjega ministra in podpredsednika države, je za svojega naslednika izbral Chavez pred smrtjo 5. marca 2013. Za predsednika je bil prvič izvoljen aprila istega leta, ko je tesno premagal kandidata opozicije Henriqueja Caprilesa. Zdaj se poteguje za drugi šestletni predsedniški mandat.
