Nesojena predsednica Slovenije uspela s tožbo proti radiu

Ljubljanska okrožna sodnica Doris Jarc je njeni tožbi po temelju ugodila, o višini odškodnine pa bo odločala, ko oziroma če bo vmesna sodba prestala sito višjega sodišča.

Radio 1 je 18. oktobra 2012 na spletu objavil prispevek Monika kupuje podporo volivcev Denisa Avdića in avdioposnetek, ki naj bi dokazoval, da se Malešičeva pogaja za nakup podpisov volivcev, ki bi ji omogočili kandidaturo na takratnih predsedniških volitvah. Malešičeva je z začasno odredbo najprej dosegla umik prispevka in posnetka in proti radiu vložila tudi tožbo. V njej zatrjuje, da je radijska postaja kršila njeno osebnostno pravico, posegla v njeno dostojanstvo in jo z objavo razžalila, saj je bila v javnosti prikazana kot oseba, ki z nezakonitim postopanjem želi doseči določene cilje, navaja Delo.

V tožbi je Malešičeva zatrjevala, da je umaknila kandidaturo 15. oktobra 2012 in to objavila na družbenih omrežjih, s tem pa da je izgubila status relativno javne osebe, medtem ko statusa absolutne javne osebe nikoli ni imela. A jo je kljub temu naslednji dan poklical Luka iz Ljubljane in ji ponudil 3000 podpisov volivcev ter vprašal, koliko je pripravljena plačati zanje. Po besedah Malešičeve ga je odslovila in takoj prijavila policiji, a ga je nato poklicala nazaj, da bi preverila, ali je to sploh resnično. Oglasil se je drug moški - Sašo iz Ambrusa.

Kot navaja časnik, je Malešičeva skupaj opravila šest pogovorov, v sodelovanju s policijo, nekatere klice celo z grosupeljske policijske postaje, vse to pa je storila zato, da bi ju policija prijela. Tožnica vztraja, da je bil pogovor posnet in predvajan brez njenega vedenja in pravne podlage, na radiu pa so ga predvajali, ne da bi prej preverili njegovo resničnost.

Da je Radio 1 z objavo pogovorov, posnetih brez vednosti oziroma soglasja Malešičeve, posegel v pravico slednje, se je strinjala sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Doris Jarc, navaja Delo. Po mnenju sodnice so imeli članek in posnetki zaničevalen namen, nikakor pa ni bil njihov namen informirati javnost o ravnanju Malešičeve, češ da je pripravljena za dosego svojih ciljev ubrati tudi nepoštene poti. Medij bi moral po mnenju sodišča pred objavo preveriti resničnosti vsebine posnetkov, Malešičevi, za katero sodišče meni, da je imela status javne osebe v času zbiranja podpisov za kandidaturo, pa povedati, da bodo posnetek objavili oziroma jo zaprositi za soglasje za objavo; prav tako bi moral medij na policiji preveriti njene izjave o vloženi kazenski ovadbi, česar ni storil, povzema časnik.

Malešičeva je s tožbo sprva terjala 160.000 evrov odškodnine, nato pa zahtevek zmanjšala na 27.000 evrov. Kolikšna bo dejansko odškodnina, bo sodišče odločilo po tistem, ko oziroma če bo vmesna sodba pravnomočna. Toženi medij namreč sodbo izpodbija na višjem sodišču. Vztraja, da so posnetek in prispevek objavili, ker so bili v tistem času prepričani, da je Malešičeva nameravala kupiti glasove, ko pa so jo pri tem ujeli, je spremenila zgodbo. In ko se je zavedla, da jih ne bo mogla kupiti, je šla na policijo, da bi ustvarila videz, da tega namena nikoli ni imela, še navaja časnik.

Radio 1 vztraja na stališču, da je Malešičeva s tem, ko je kandidirala za predsednico države, postala absolutna, in ne relativna oseba iz javnega življenja, ta status pa ji ni ugasnil z obvestilom o umiku kandidature. Kot navaja časnik Delo, se je ekipa Radia 1, ko je dobila brezplačno v roke sporni posnetek, znašla v situaciji, ko je vedela, da je prodaja glasov šala, a to, da je nek politik pripravljen sploh razmišljati o čem takem, ni smešno, zato je bila objava članka in posnetkov po njihovem prepričanju v javnem interesu. Radio je po trditvah njihovega odvetnika Mihe Kuniča s tem, ko je objavil posnetek, opravljal nadzor nad delovanjem politika.

Kot navaja Delo, odvetnik Radia 1 v pritožbi uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka zaradi izključitve javnosti z dela sojenja. Oktobra 2016 je namreč Malešičeva dosegla izključitev javnosti z glavne obravnave, saj da bi se lahko po pojasnilih sodnice razkrila kakšna osebna ali poslovna skrivnost. Na sodišču so sicer časniku pojasnili, da je bila javnost izključena le v posamičnem naroku. Delo navaja še, da je sodnica v tem primeru Malešičevo tudi oprostila plačila sodnih taks.