Pomočnik šefa policije Washingtona Jeffrey Carroll je na novinarski konferenci v sredo dejal, da je strelec pristopil h gardistoma nekaj po 14. uri po krajevnem času pri postaji podzemne železnice nekaj ulic stran od Bele hiše in začel streljati s pištolo.

Najprej naj bi ustrelil vojakinjo, ji vzel orožje in nadaljeval s streljanjem. V bližini je bil tretji pripadnik nacionalne garde, ki je odgovoril na napad in strelca ranil, poroča televizija CBS. Carroll je dejal, da policija nima drugih osumljencev, šlo pa naj bi za dejanje osamljenega napadalca, katerega motiv ostaja neznan.

Županja Washingtona Muriel Bowser je na novinarski konferenci povedala, da je šlo za nameren napad na pripadnike nacionalne garde. Po incidentu je bilo nekaj zmede in guverner Zahodne Virginije Patrick Morrisey je sporočil, da sta napadena gardista umrla, nakar je to izjavo umaknil, direktor FBI Kash Patel pa je dejal, da sta v kritičnem stanju.

Strelec naj bi prišel iz Afganistana leta 2021 po neslavnem umiku ameriške vojske, ko je vlada predsednika Joeja Bidna sprejela v ZDA več deset tisoč Afganistancev, ki so jim tam pomagali in jim je grozilo nasilje s strani talibanov.

Osumljeni za sredin napad naj bi leta 2024 zaprosil za azil, ki ga je dobil aprila letos, poroča televizija ABC, ki se sklicuje na neimenovane uradne vire. Živel naj bi v zvezni državi Washington na zahodu ZDA.

Tudi predsednik Donald Trump je po napadu v nagovoru Američanom dejal, da je osumljenec prišel v ZDA iz Afganistana in da ga je v državo spustila Bidnova vlada.

"Če ne morejo imeti radi naše države, jih nočemo. To je bil zločin proti celotnemu narodu, proti človeštvu," je dejal Trump. Napad je označil za "dejanje zla, sovraštva in terorja" ter največjo grožnjo nacionalni varnosti ZDA, ki da morajo sedaj ponovno preveriti vsakega Afganistanca, sprejetega v času Bidnove vlade.

Vlada je v sredo že ustavila obravnavo vseh prošenj za azil afganistanskih državljanov in dodala, da bodo sedaj preverili varnostne protokole. "Zaščita in varnost naše domovine in Američanov ostajata naša edina središče in misija," je na omrežju X sporočila vladna agencija za priseljevanje in državljanstvo.

Trump je še sporočil, da je obrambnemu ministrstvu odredil mobilizacijo dodatnih 500 vojakov v Washingtonu.

V Washingtonu je že sedaj okrog 2200 pripadnikov nacionalnih gard iz različnih zveznih držav, ki jih je Trump ukazal namestiti v imenu boja proti kriminalu. Gardisti so doslej od poletja večinoma čistili ulice, varovali športne prireditve in opravljali druga priložnostna dela.

Biden je v odzivu na napad na omrežju X zapisal, da nobeno nasilje ni sprejemljivo, podobno pa je objavil tudi nekdanji predsednik Barack Obama.

Obsodbe napada so izrazili drugi znani ameriški politiki, med njimi podpredsednik ZDA JD Vance, ki je opozoril, da motiv za napad še ni znan. Načelnik zveznega urada nacionalne garde general Steven Nordhaus je odpovedal praznovanje z vojaki v oporišču Guantanamo na Kubi in se je vrnil v Washington.

Trump je ukaz za napotitev nacionalne garde na ulice Washingtona izdal avgusta, kasneje pa je gardo poslal še v druga ameriška mesta. Še pred Washingtonom je vojake poslal v Los Angeles. Prejšnji teden je zvezna sodnica odredila konec razporeditve v Washingtonu, vendar je odredbo odložila za 21 dni, da bi vladi dala čas za umik enot ali pritožbo.

Avgusta je bilo razporejenih več kot 300 članov nacionalne garde Zahodne Virginije. Okoli 160 se jih je prejšnji teden prostovoljno odločilo, da podaljšajo svojo razporeditev do konca leta, medtem ko so se ostali pred dobrim tednom dni vrnili domov, poroča CBS.