Haugenova je lani pustila službo pri Facebooku in javnosti razkrila več deset tisoč dokumentov. Kot je dejala, ni več mogla gledati, kako družbeno omrežje vpliva na demokracijo in kako podjetje v ospredje postavlja dobiček pred dobrobitjo javnosti. "Najbolj me je prizadela škoda, ki jo Facebook in Instagram povzročata mladim," je dodala.
Po njenih besedah Instagram negativno vpliva na samopodobo mladih, vzpodbuja samomorilne misli in motnje hranjenja ter poglablja depresijo. "Instagramova lastna raziskava kaže, da te posledice povzroča bistveno bolj kot druga družbena omrežja," je opozorila. V podjetju pa so ob tem govorili razvoju Instagrama za otroke, s katerim bi razširili uporabo tudi med njimi.
To se ji zdi še posebej problematično ob algoritmih, ki določajo izbor novic za otroke in vzpodbujajo njihovo maksimalno vključenost s sistematično krepitvijo informacijo in novic, ki dobijo več pozornosti. To pa so kontroverzne vsebine, ki delijo ljudi, poglabljajo nasprotja.
Dotaknila se je tudi prihajajočih državnozborskih volitev v Sloveniji. Po njenih besedah Slovenija pri vplivu družbenih omrežjih za tveganje na volitvah ni nobena izjema. "Družbena omrežja lahko ključno vplivajo, saj spodbujajo neresnične novice, zmedo, popačeno sliko resničnosti. Ne moremo se zanašati, da bodo platforme same obvladovale te probleme in da se bodo izboljšali. Moramo zahtevati ukrepanje naših vlad," je pozvala.
V odgovoru na vprašanje, kako lahko običajni uporabniki samo prispevajo k boljšemu okolju na spletu, je Haugenova izpostavila pomen posameznikove izbire in odgovornosti. "Vsak dan izbiramo, katere vrednoti želimo spodbujati. Tudi ko gremo na splet, se moramo odločiti, ali nas zanimata sočutje in empatija ali nasilje in jeza. Facebookovi algoritmi spodbujajo slednje," je opomnila.
Pogovor je organiziral Zavod Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.