Slovenci smo "fenomen": svoje tajkune smo strpali za rešetke, zdaj pa tujim prodajamo slovenske banke

Po besedah ekonomista dr. Marka Jakliča bi lahko OTP z nakupom NKBM banke (še prej je kupila Société Général, NKBM pa se je združila z Abanko), s čimer bi pridobila skoraj tretjinski tržni delež v Sloveniji, vplivala na celoten slovenski bančni sistem. Predvsem s »kreiranjem denarja«, torej s sredstvi od depozitov, ki jih banke s posojili z bančnim multiplikatorjem plasirajo na trgu.

Večino denarja po svetu kreirajo poslovne in ne centralne banke. Kot pravi dr. Jaklič, trenutno banke ne služijo največ denarja z obrestmi na posojila, saj so nizke. Pač pa med drugim s stroški, ki jim jih za različne bančne storitve plačujejo stranke. Pri tem je bila (tudi) NKBM uspešna, saj je njen lanski čisti dobiček 209 mio evrov.

Trenutno je denarja na svetovnem trgu na pretek zaradi politike nizkih obrestnih mer centralnih bank, vendar se to utegne hitro spremeniti, če bo recimo prišlo do rasti inflacije. Cene surovin na trgu že dlje časa rastejo, opozarja ekonomist. V primeru večje inflacije bo ECB zvišala obrestno mero, denarja bo manj. Denarja bo tudi manj, če bo sedanja gospodarska kriza rezultirala v finančnem sektorju, kjer se je na primer začela kriza v letu 2008. Upoštevati velja predvsem, da bo po morebitni odobritvi regulatorja lastnik NKBM postala madžarska banka OTP, katere solastnik in predsednik uprave je tajkun Sandor Csanyi, njegovo premoženje je Forbes ocenil na 1,1 mrd dolarjev.

Pri tajkunih je tako, da uporabljajo banke za krepitev svojih konglomeratov, poudarja dr. Jaklič. Csanyi je recimo med drugim lastnik skupine Bonafarm, največje kmetijsko-živilske skupine na Madžarskem, ukvarja se z gradbeništvom … Ekonomist je spomnil, da smo v Sloveniji v zadnji finančni in gospodarski krizi v letih 2008–2013 »opravili« z večjimi domačimi tajkuni, ki so bili pomemben »razlog« krize v bančnem sistemu. Tuje pa očitno sprejemamo, kar je še slabše.

Gorenjsko banko je že prevzel srbski tajkun Miodrag Kostić. Tajkuni banke, ki jih obvladujejo, pogosto uporabljajo za financiranje drugih družb iz njihovega konglomerata. V primeru NKBM bi ta recimo posojala denar madžarskim družbam iz omrežja Csanyija in z njim povezanega kroga.

Kot eno od orodij pogosto uporabijo podjetja oziroma gradbena projektna podjetja v lokalnem okolju, preko katerih prenašajo denar v svoje družbe v tujini. Tak primer bi lahko bila gradnja potniškega centra Emonika v Ljubljani. Če se spremenijo ekonomske razmere, če se dvignejo obrestne mere in denar postane bolj redka dobrina, se lahko družbe iz konglomerata Csanyija znajdejo v težavah. Banke iz skupine OTP, pri katerih bi bile te družbe zadolžene, se zaradi padca cen nepremičnin ne bi mogle poplačati iz naslova hipotek ali kakšnih drugih zavarovanj.

Tveganje je torej, da bi madžarski tajkun s posojili (tudi) iz NKBM financiral kapitalske vložke drugih svojih firm in se na ta način širil. Njegovo omrežje bo tudi prvo, ki ga bo ščitil do konca, ko ne bo več denarja. NKBM oziroma OTP v Sloveniji bi se v takšnem scenariju znašla s preveč slabimi terjatvami in bi bila potrebna intervencija države – dokapitalizacija in s tem nacionalizacija.

Država jamči za vse kredite do sto tisoč evrov in si ne more privoščiti stečaja velike sistemske banke, saj to destabilizira celoten bančni sistem in s tem gospodarstvo. Država oziroma davkoplačevalci bi v tem primeru prevzeli prazno lupino, ki jo bo potrebno dokapitalizirati. Podobno kot pred desetletjem, ko smo dokapitalizirali sicer državne banke in z dokapitalizacijo popravljali njihove »napake« teh iz preteklosti.

Dr. Jaklič opozarja, da prihodnost finančnih trgov in gospodarstev verjetno ni tako svetla, kot se kaže zdaj v času poceni denarja in ekspanzivne politike ECB. Cene surovin gredo navzgor, Kitajska je uvedla izvozne carine za svoje jeklo, draži se logistika. Kitajska igra svojo politično igra kot največja svetovna proizvajalka. Ne grozi nam (in celotni EU) zgolj inflacija, ampak morda celo stagflacija – ob rasti cen ustavitev ali celo upad gospodarske aktivnosti, kar je še huje in težje rešljivo.

Cene nepremičnin gredo v nebo, dogajajo se povsem neracionalne stvari. Kaj, če se ljudje znajdejo brez zaposlitev, ne morejo odplačevati velikih kreditov … Tudi mnogo slovenskih družb je visoko zadolženih, kar ob nizkih obrestnih merah ni tako pereč problem, a to se lahko hitro spremeni, če začnejo obrestne mere rasti.

Na koncu je dr. Jaklič poudaril še poveden podatek – za NKBM je resen interes pokazala zgolj madžarska OTP, kar ga nekoliko spominja na zgodbo prodaje Mercatorja hrvaškemu koncernu Agrokor oziroma tajkunu Ivici Todoriću.